Uroš Slak: Planet TV je trenutno največji novinarski izziv

Na voditeljske stolčke oddaje Danes se bodo kmalu usedli Uroš Slak, Mirko Mayer in Anja Markovič, ki bo oddajo vodila ob sobotah in nedeljah. O spremembah, preteklem delu, dosežkih in padcih, polenih pod nogami in uspehih smo se pogovarjali z Urošem Slakom, novinarjem, ki že 22 let kroji in ustvarja slovenski medijski prostor in ki se ga je z leti prijel sloves udarnega voditelja informativnih oddaj z visoko gledanostjo.

Kako se počutite na Planet TV? Odlično! Ravnokar sem opravil uvodno fotografiranje, spoznal sem že nekaj novih sodelavcev, ne še vseh, ampak počutje je dobro. Polovico ekipe sestavljajo stari znanci, ker sem že dolgo na televizijski sceni, jih poznam. Očitno ne krožim le jaz z ene televizije na drugo, ampak tudi drugi kolegi. (smeh)

Prav o tem sem vas želel povprašati. Pravijo, da ste kot ptica selivka, ki pa pusti svoj pečat. Kakšno odgovornost imate, na Planet TV ste, kot rečemo, prišli na velika vrata? Res je, odgovornost je zelo velika. Ampak zato, ker je tudi izziv zelo velik, verjamem pa, da je mogoče oblikovati dober informativni program. Na slovenskih televizijah je v tem delu nastala praznina, po ukinitvi Pogledov Slovenije se je pojavil prazen prostor v informativnem programu. Kar zadeva ptice selivke, pa je tako, da sem najprej mislil, da nikoli ne bom šel z RTV Slovenije.

Kako pa to, da ste vseeno odšli? Zanimivo je, kako se stvari vrtijo za nazaj. Takrat je bil Marijan Jurenec, ki je zdaj generalni direktor na Planet TV, generalni direktor na POP TV. Takrat je prišlo vabilo za Trenja, ki so vnesla nov žanr v televizijski prostor. Tudi tam sem bil prepričan, da nikoli ne bom zapustil POP TV. Potem pa sem šel, z Bojanom (Travnom, op. a.) sva na Svetu leto in pol zelo dobro sodelovala. Tam so njemu zaprli vrata, zdelo se mi je, da razlogi in način, kako so to naredili, niso bil pravi, zato sem iz protesta Svet zapustil tudi sam. Razšli smo se korektno, profesionalno sem opravil še tri mesece, s Pavletom (Vrabcem, op. a.) smo se razšli korektno. Potem so prišli Pogledi Slovenije na TV Slovenija in postali oddaja, ki je bila resnično gledana zaradi vsebine, a so jo ukinili, ko je njena vloga v družbi postala premočna. Zdaj pa sem tukaj, na Planet TV. A vedeti morate nekaj: če je novinar verodostojen in ne dovoli, da bi nanj vplivala katerakoli politična opcija, potem je v Sloveniji obsojen tudi na selitve.

Kaj ste na prvem mestu, voditelj ali novinar? Sem oboje. Ne morem reči, da sem bolj eno ali drugo. Ko sem bil novinar kakšni dve leti, je prišla k meni urednica Nada Lavrič z RTV in mi ponudila vodenje tretjega Dnevnika. Zavrnil sem. Bila je presenečena, vsi si želijo biti voditelji, a jaz si nisem. Odvrnil sem ji povsem preprosto, da si želim biti še nekaj časa novinar, da želim še malo dozoreti v novinarskem smislu. Trenutek še ni bil pravi in tako sem ostal novinar. Pozneje je to vodenje prišlo samo od sebe, bil sem najmlajši voditelj Odmevov, ki jih je postavil Lado Ambrožič in me je tudi povabil za voditelja. Tudi Odmevi so zaznamovali to medijsko krajino. Lado Ambrožič je bil urednik, ki je dal mladim možnost, da smo se uveljavili kot raziskovalni novinarji, za to sem mu hvaležen še danes. Morda smo tudi zaradi tega tako neukrotljivi, ker vemo, da je obstajal urednik, ki nam je puščal proste roke, da smo lahko objavljali prispevke ne glede na to, kako visoko smo dregnili.

Večkrat omenjate Bojana Travna. Zdi se, da sta dober par, imata skupno pot, skupen Facebook. Od kod ta klik med vama? Najini novinarski poti se pač ves čas preletata. Ta klik se je zgodil zaradi dela. Ko sva se spoznala, je Bojan delal na POP TV, pokrival je kriminal, jaz sem delal na RTV in sem pokrival iste stvari kot on. Imeti njega za rivala je bilo zelo težko, ker je imel zelo dobre informacije, a imel sem jih tudi jaz. In nobeden od naju ni popuščal. Pravzaprav sva tekmovala drug z drugim, na terenu sva se srečevala in to tekmovanje je bilo pozitivno. Vsak je želel odkriti več, bila je neka pozitivna bitka. In od nje so imeli največ gledalci, ko so dobivali res prvorstne informacije o ozadjih dogodkov. Skozi to se je razvilo medsebojno spoštovanje, ker sem vedel, koliko mora garati, da pride do informacij, to je zame vedel tudi on. Spoštovanje je pozneje preraslo v sodelovanje, ko je Bojan prišel k Trenjem, ki sva jih soustvarjala skupaj s Petro, kot novinar in urednik. Bojan mi je po Trenjih odprl vrata na Svet, skupaj sva šla nazaj na TVS in ustvarila Poglede Slovenije in lahko rečem, da se dobro razumeva. Pošalil sem se že, da je on "gas", jaz pa sem "bremza". To je odlična kombinacija, ki omogoča, da nastajajo dobre stvari.

Pa sta prijatelja tudi zasebno? Da, postala sva tudi zasebna prijatelja. In tega nikoli nisva mešala. Zasebnost in profesionalno delo ne gresta skupaj. To moraš pustiti ob strani, delo začne pešati, nobenih odpustkov ne sme biti, vse mora biti profesionalno, včasih je med nama kaj še bolj na trdo prav zato, ker se malo bolj poznava in veva, koliko je kdo sposoben. Mislim, da je človek, ki v Sloveniji najbolj razume televizijskoinformativni prostor, in sem zelo vesel, da me je povabil, da postanem del te ekipe.

Je torej vaš prihod na Planet TV le nekakšna logična posledica? Mislim, da je. Zagotovo. Zgodba je preprosta. Mislim, da so lastniki Planet TV vedeli, katero potezo morajo potegniti, če želijo stvari postaviti na pravo mesto. Pripeljali so Marijana Jurenca, ki je postavil POP TV, delal sem z njim in vem, da je človek, ki je vreden zaupanja in točno ve, kaj dela. Če je v tistih pogojih pred leti postavil televizijo, ki je postala prva izbira TV-programov pri nas, ne vidim razloga, zakaj ne bi tega naredil tudi tukaj. Marijan je naredil edino logično potezo – izbral je človeka, ki je dokazal, da zna informativno oddajo postaviti na noge. To je Bojan Traven, ki je to dokazal že s Svetom, saj je z ratingi že dihal za vrat oddaji 24ur. On ve, kaj potrebuje gledalec med 19. in 20. uro, torej je edina smiselna izbira, če želiš ustvarjati informativni program, ki naj bi postal prva izbira Slovencev. Povabiš Travna, on pa mene pozna kot urednika in voditelja in očitno misli, da sem pravi odgovor za te izzive.

Ob ukinitvi oddaje Pogledi Slovenije ste omenili, da je morda napočil čas, da naredite pravni izpit. Ste ga? Ne, nisem, ker se je vmes pojavil drugi izziv, torej ustanovitev Kluba slovenskih podjetnikov. Ko sem ostal na cesti, televizijska vrata so se mi zaprla, prostora zame ni bilo, sem dobil ponudbo iz časopisa, ki jo zelo cenim, a vseeno, jaz sem televizijski človek. Razmišljati sem torej začel, kako preživeti. Glede na to, da sem pravnik, se mi je v mislih pojavil pravosodni izpit. Potem je sledil klic Joca Pečečnika, rekel je, naj uresničim katero od svojih idej. In potem sem razmišljal, kako lahko kot človek prispevam k razvoju slovenske družbe. Skozi oddaje sem ugotovil, da se je v zadnjih 20 letih razvilo zdravo jedro slovenskih podjetnikov, ki med seboj niso bili povezani. Joc Pečečnik je prispeval svoj pogled in mi omogočil, da sem idejo uresničil.

Kaj pa bo s tem klubom zdaj? Ga boste zapustili? Ostajam v klubu. Tako se mi zdi odgovorno do ljudi, ki bi se zbrali in se organizirali po tem, ko sem jim idejo predstavil. Delujemo izjemno dobro, to so lastniki podjetij, ki so vpeti v svetovne gospodarske tokove, zanje je trg svet, z njimi sem spoznal še drugačen način razmišljanja, kar je za novinarja samo plus. Zdelo pa bi se mi tudi neodgovorno, da jih zapustim po pol leta. Ko sem govoril s člani o ponudbi s Planet TV, so mi dejali, sprejmi, vemo, da si po duši novinar. Vesel sem bil njihovega razumevanja. Imam odlično sodelavko Sandro in preostale, ki že pomagajo pri delu kluba, tako da me ne skrbi.

Kakšen izziv je Planet TV, delo v tej televizijski hiši? Planet TV je trenutno največji novinarski izziv. Če dobro pogledam, sem vedno deloval pri tedenskih oddajah, razen v Svetu. A ta je bil že postavljen. Tukaj pa je največji izziv novinarski, saj prvič sodelujem pri nastajanju in ustvarjanju dnevnoinformativne oddaje, ki bo zelo drugačna. Oddaja bo prinašala novo svežino in lahko dodajam tudi svoje ideje.