Predsednik države prevzet nad Deželo kozolcev

"Najprej naj iz dna svojega srca rečem, da sem absolutno prevzet. Ta hip si skoraj ne znam predstavljati lepše in večje lepote trenutka, kot sem mu priča zdaj," je sinoči v nagovoru ob uradnem odprtju prvega muzeja s kozolci na prostem na svetu – Dežele kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem dejal predsednik države Borut Pahor.

Omenil je, da je do zdaj videl že številna in neverjetna čudesa, tako naravna kot kulturna, vendar je ta muzej spomenik avtohtonemu slovenstvu in nekaj, na kar smo lahko ponosni.

"Okrog nas je dediščina ljudskega stavbarstva, ki je lastna samo našemu narodu. /…/ Dežela kozolcev uspešno združuje dediščino, turizem in kulturo ter pri tem vključuje tako lokalno okolje, posameznike, društva, organizacije kot tudi različne strokovnjake in ustanove. Desetletja pričakovan hitrejši razvoj turizma v Mirnski dolini pa se je končno začel," je dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole, ki je pred tremi leti podal idejo za ta projekt, ga vodil in uspešno razvil.

Med drugim je omenil: "Slovenija je v svetu znana po kozolcih. Muzejsko urejeno Deželo kozolcev pa lahko doživite le pri nas v Šentrupertu. Tu lahko začutite toplino sonca, ujeto v les."

Muzej kozolcev na prostem Dežela kozolcev je uradno odprta, v nedeljo, 9. junija, pa bodo v muzeju na prostem organizirali dan odprtih vrat, ko se bodo zgodile različne dejavnosti na kozolcu. Sprehod med stavbarskimi veščinami bodo spremljali tudi koncerti.

Najstarejši je Lukatov toplar V muzeju na prostem je 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli v muzej in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki šteje 218 let. V zadnjih mesecih je Deželo kozolcev obiskalo že več kot 9.000 obiskovalcev.

V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa jih je v izredno slabem stanju in jim grozi skorajšnji propad.