Navijaško vzdušje in zabava kot v času legendarnih Iger brez meja

In podoba, ki bi si jo na svojih tribunah lahko le želel marsikateri nogometni prvoligaš, ko igra tekme na praznem štadionu, pa tudi še marsikateri organizator zabavnih prireditev. Na konjiškem bazenu si je sinoči finale jadranskih iger 2013 namreč ogledalo več kot tisoč gledalcev. Seveda tudi zato, da bi v finalu spodbujali domačo ekipo, ki se je še skupaj s petimi potegovala za mesto, ki bo zastopalo Slovenijo na velikem finalu jadranskih iger, ki bo 8. septembra v Biogradu na moru.

Nostalgija po znamenitih Igrah brez meja? Predvsem nekoliko starejši gledalci se še spominjajo znamenitih evrovizijskih Iger brez meja, ki so v času nekdanje skupne države v sedemdesetih in osemdesetih letih v poletnem času pred male zaslone dobesedno prikovale cele družine kot danes vrhunske športne tekme ali nekoč nepozabne televizijske nadaljevanke.

To nam potrdi tudi eden izmed obiskovalcev na bazenu v Slovenskih Konjicah, ko ga vprašam, ali se še spominja Iger brez meja: ''Ja, to so bili lepi časi. Sicer pa v Sloveniji manjka tega, smeha, druženja, zabave, to potrebujemo,'' je nostalgičen eden izmed domačih navijačev.

Povezanost z avtohtonimi temami Ali torej jadranske igre sledijo zgledu nekdanjih Iger brez meja? ''Ideja za jadranske igre izhaja iz tega, da že 15 let s turističnimi mesti delamo takšne projekte. Ideja je prišla iz ljudi, saj so začutili potrebo po tem, da bi se prebivalci različnih mest družili, tekmovali in zabavali. Ne gre za neko kopijo Iger brez meja, pa tudi ne za podobnost z nekdanjimi Jadranskimi srečanji. Razlika je v tem, da smo za te igre iskali avtohtone teme, ki so povezane z življenjem v tej jadranski regiji in državah, ki sodelujejo na igrah, Sloveniji, Črni gori in Hrvaškem. Iz tega poleg zabave in druženja želimo poudariti lokalne vrednote in narediti zanimivo turistično zgodbo,'' pravi avtor projekta Jadranskih iger, Miroslav Krzyk z Reke.

30 mest, 200 ekip, 50 tisoč gledalcev Jadranske igre kot športno-zabavni spektakel poletja letos potekajo od začetka junija do 9. septembra v več kot 30 turističnih krajih treh naštetih držav, v njih pa sodeluje 200 ekip, skupno pa naj bi z velikim finalom v Biogradu na moru privabile več kot 50 tisoč gledalcev.

Povezanost z avtohtonim okoljem in zabavnost iger naj bi simbolizirala tudi tekmovanja, v katerih se na jadranskih igrah merijo ekipe, to pa so: Leteči vaterpolo, Morska alka, Reševanje turistke, Pršut, Mošara in Vlečenje vrvi. Če pa tudi po šestih igrah še ni zmagovalca, pa imajo organizatorji pripravljeno še rezervno igro, Dirko oslov, ki pa sinoči na bazenu v Slovenskih Konjicah ni bila potrebna.

Domače Konjice v napetem boju premagale Šmarje pri Jelšah Čeprav tekmovanje ni ključno poslanstvo iger, pa seveda ni nepomembno, zato smo sinoči bili priča ogorčenim bojem šestih ekip, ki so se iz dopoldanskih kvalifikacij, za katera se je prijavilo 13 slovenskih mest, uspela prebiti v finale. Za pot na veliki finale v Biograd na moru so se potegovali Maribor, Ptuj, Šentjernej, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah in domače Slovenske Konjice, ki so si kot organizator nastop v finalu zagotovile avtomatično. Domačini in Šmarje pri Jelšah so se od nasprotnikov odlepili že po prvih dveh igrah, proti koncu tekmovanja pa se jima je nevarno približal Maribor, a višje od tretjega mesta jim ni uspelo. Zmagovalca finala je tako odločil neposreden spopad v vlečenju vrvi med Slovenskimi Konjicami in Šmarjem pri Jelšah, ki je prinesel skupno zmago domači ekipi in pot na veliki finale v Biograd na moru. Navdušenju domačih navijačev pa seveda ni bilo videti konca.