Jadranske igre v alpski različici in enotna oprava tekmovalcev – kurja polt (foto)

Ah, to poletje. Stavek, ki smo ga letos izrekli že tolikokrat, da nima smisla preštevati, in stavek, ki smo ga imeli v mislih ali na ustih večkrat ali celo prevečkrat tudi včeraj zvečer, ko nas je na slovenskem finalu Jadranskih iger vreme "razvajalo" z za ta čas povsem neprimernimi 14 stopinjami Celzija. A kaj bi se pritoževali, če smo gledalci za ogled tri ure trajajoče prireditve nase lahko navesili vsa oblačila, ki smo jih za vsak primer vzeli na pot do Slovenskih Konjic, so tekmovalci svoje delo opravili v kopalkah ali – nekateri so se znašli po svoje – v neoprenskih oblekah.

Trije sklopi športno-zabavnih iger od letečega vaterpola, morske alke in pršuta so potekali v mestnem bazenu Slovenskih Konjic na – v primerjavi z zrakom ugodnih – 19 stopinjah Celzija. Za lažjo predstavo: če vidiš reševalca iz vode z naglavnim trakom in puloverjem pod svojo značilno oranžno majico z znakom reševalca, potem že veš, koliko je ura.

Oster boj v finalu

Osmerica finalistov, ki se je v slovenski finale uvrstila z odličnimi predstavami v kvalifikacijah, ki so se na istem mestu zgodile prejšnjo soboto, je na prizorišče prikorakala izredno "našpičena" in dobro razpoložena.

Po uvodnih predstavitvenih taktih, metodah za krepitev ekipnega duha in motivacijskem pozdravu navijačem, ki so v prvem delu tekmovanja še sedeli na tribunah, a so pozneje zaradi potrebe po gibanju in višanju telesne temperature raje navijali stoje in čim bližje bazenu, je napočil čas za prvo igro, leteči vaterpolo.

Naloga tekmovalcev je bila doseči čim več golov, če so te dosegali z glavo, se je ena točka spremenila v pet. Svoje mojstrovine z žogo so s pridom izkoriščali Mariborčani, združeni v ekipi Štajerske vijolice, ki so dosegli kar 192 točk in s tem postavili celo rekord Jadranskih iger.

Po drugi igri z naslovom Morska alka, kjer so tekmovalci na splavu s palico lovili krožce z baloni – sredina je prinašala dodatne točke –, je vodstvo v seštevku točk prevzela ljubljanska ekipa No limits, ki je suvereno opravila tudi s tretjo igro, pršutom, kjer je njihov tekmovalec, telovadec Žiga Šilc, plavalni in plezalni del opravil suvereno in z odliko v pičlih 20 sekundah.

Karte bi se lahko pomešale v zadnji igri, vlečenju vrvi, kjer prideta do izraza teža tekmovalcev in obvladovanje metode vlečenja vrvi. Takrat vodilni No limits so tako kot na kvalifikacijah pogoreli že v prvem nastopu in to kljub temu, da so športne copate in allstarke iz kvalifikacij zamenjali za bolj robustne gojzarje, ki omogočajo boljši oprijem s tlemi. A to jih ni kaj dosti potrlo, saj so kmalu izpadli tudi njihovi najbližji zasledovalci in so kljub ničelnemu izkupičku v zadnji igri postali zmagovalci slovenskega finala Jadranskih iger. In to z naskokom.

Ljubljančani "brez omejitev" so naslov državnega prvaka v jadranskih igrah, ki jih vodi na 3. Mednarodni finale Jadranskih iger na Biograd na moru, zmago proslavili po gimnastično. S premetom (v bazen) nazaj.

Gimnastično-odbojkarski "background" je zadostoval za zmago

V zmagovalni ekipi No limits, ki so jo sestavljali večinoma slovenski telovadci, je svoj delež pri igrah z žogo prispevala tudi ena naših najuspešnejših odbojkaric na mivki Simona Fabjan, ki je tako kot preostali člani zmagovalne ekipe zmago proslavila s skokom v bazen.

"Ko smo se odpravili na kvalifikacije, nismo imeli nobenih pričakovanj, saj nismo poznali iger, niti se nismo kaj posebej pripravljali za tekmovanje. Potem pa smo v kvalifikacijah ugotovili, da nam gre res zelo dobro, zato smo na finale prišli z večjimi pričakovanji. Želeli smo si zmage in vedeli smo, da jo lahko dosežemo," je po zmagi pripovedovala premražena Fabjanova in razkrila tudi taktiko ekipe.

"Zavedali smo se, da moramo za zmago dobro opraviti s prvimi tremi igrami, saj v vlečenju vrvi nismo imeli pravih možnosti. A smo na koncu imeli tudi malo sreče, da se je pri vleki vrvi razpletlo tako, kot se je, in da so odpadli naši največji tekmeci," se je smejalo nekdanji odbojkarici na mivki, ta se danes preizkuša v vlogi trenerke, ki je razloge za suveren nastop našla tudi v izrazito športnem ozadju ekipe No limits. Ta je člane za posamezne naloge izbrala na internih kvalifikacijah v slogu, kdor nekaj obvlada, bo v tem tudi tekmoval.

"Gimnastika je šport, ki zahteva izredno spretnost in zavedanje lastnega telesa, svoj delež sem s podajami lahko prispevala tudi sama in to je bilo to," je sklenila članica ekipe No Limits, ki na mednarodni finale Jadranskih iger prav gotovo ne bo odpotovala brez visokih ambicij.

Zakaj so nastale Jadranske igre?

Sinočnji finale je potekalo pod okriljem hrvaške agencije Adriaevents, ki je v Slovenskih Konjicah pričarala pravo avtohtono kuliso Jadranskih iger, vključno z dvema napihljivima maskotama z imenom Jadranko v glavnih vlogah. Na prizorišču je bil tudi avtor Jadranskih iger Miroslav Krzyk, Hrvat s tesno povezavo s Slovenijo. Poročen je namreč s Slovenko.

Kako se je vse skupaj sploh začelo? "Z agencijo Adriaevents že 15 let organiziramo dogodke in sodelujemo s skoraj vsemi turističnimi organizacijami na Hrvaškem. Med ljudmi smo začutili potrebo, da se organizira nekaj podobnega Igram brez meja ali Jadranskim susretom, ki smo jih na Hrvaškem spremljali od leta 1971 do 1980. Želeli smo narediti nekaj, kar bo drugače, kar ne bo zgolj kopija, zato smo se odločili za serijo iger, ki so povezane s tradicionalno tematiko. Igram, kot so pršut, vino, morska alka in vrv, je skupno to, da so povezane s tradicijo, z nečim, kar nam veliko pomeni," je povzel Krzyk.

"Igre so dinamične, dobro delujejo v živo pred navijači in na televiziji in ljudje so jih dobro sprejeli," je zadovoljen avtor iger, ki ga rivalstvo in oster boj tekmovalcev ne preseneča.

"Prvo leto je šlo zgolj za zabavo, naslednje leto so že vsi želeli zmago. Ko se prižgejo luči in pridejo navijači in gledalci, čutijo dolžnost, da branijo svoje mesto in svojo ekipo. Tukaj pride na vrsto čisti adrenalin in takrat je to čisti šport," je poudaril sogovornik, ki na mednarodnem finalu pričakuje ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Srbije, Italije in Makedonije, prihodnje leto pa nameravajo igre razširiti še na Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo in naše južne sosede, zato naj bi bilo v finalu že 12 ekip.