Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
1. 9. 2013,
13.09

Osveženo pred

1 leto, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Pariz ulica bistro

Nedelja, 1. 9. 2013, 13.09

1 leto, 7 mesecev

Vsako mesto ima najljubšo ulico

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Popotniki imajo v vsakem mestu svojo najljubšo ulico. Ni pomembno, ali je glavna ali stranska, mora pa biti prav posebna.

Moja najljubša pariška ulica je Rue des Abbesses, v 18. okrožju, na začetku Montmartra. Menda so ulico že v 17. stoletju poimenovali tako, ker je bil prej tam samostan. Morebiti mi je pri srcu, ker je tlakovana s kockami in spominja na domači kraj. Na sredi ulice je postaja metroja, ki pa ni med pomembnejšimi v mestu. Ob postaji je majhen park in opečna cerkev, na drugi strani pa gledališče. Na začetku ulice, na vzhodu, jo seka glavna turistična žila, ki reko obiskovalcev vodi proti sloviti beli cerkvi Sacré-Coeur. Toda na Rue des Abbesses ni turistov. Je ulica, ki diši po Parizu, ne po turistih, kar je v resnici smešno, saj so trume turistov tik ob njej.

Morebiti mi je ulica všeč tudi zato, ker je na njej množica trgovin. Na vzhodnem delu so trgovine z orientalskim blagom. Bog vedi, kako se je na tej ulici udomačila majhna priseljenska skupnost, ki se je specializirala za trgovanje s tkaninami. A to da ulici prijeten multikulturalni pridih, kar je tako pariško kot delikatese, ki kraljujejo na zahodnem delu ulice. Med njimi je vrsta pekarn, od koder nenehno diši po svežem kruhu in pecivu. Dve izmed njih, Au Levain d’Antan in Le Grenier à Pain Abbesses, se že nekaj let zapored izmenjujeta na vrhu seznama najboljših baget v Parizu. Nato so prodajalne sira, kjer se ne morete odločiti, kateri nenavaden sirast okus boste pomalicali tisti dan. Na vogalu pa je ribarnica, tako da vsak dan vsaj enkrat naravnost treščite v sveže atlantske ostrige. Ker morate vse poplakniti z vinom, si tega lahko mimogrede kupite v vinoteki. Vmes pa je nekaj čisto navadnih pariških kafičev, brez pretiranega blišča, takšnih za kavo za vsak dan. Niso niti razvpiti niti razkošni. Kot se za pariško ulico spodobi, je na njej tudi nekaj bistrojev, tako kot kavarn čisto navadnih, brez blišča in z avtentično bistrojsko hrano.

Na ulici je torej vse, kar potrebujete za lep dan ali dva ali teden v Parizu. Za teden, kot bi ga živeli Parižani. Če pa vas kljub vsemu mika turistični trušč, na koncu Rue des Abbesses zavijte navzdol po klancu in že ste na Pigallu, tik ob Moulin Rouge, obkroženi z bliskavicami fotografov japonskih turistov.

Ne spreglejte