Torek, 21. 4. 2026, 15.20
3 tedne, 2 dneva
Prebujajoči se skriti kotiček Hrvaškega Zagorja
Radoboj: od najstarejšega fosila vinske trte do sodobnega prejema za sožitje z naravo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
V Radoboju izvajajo prvi certificirani program gozdnih terapij (gozdne kopeli), ki izvira iz Japonske in poudarja pomen časa, ki si ga vzamemo za celovito sprejemanje narave z vsemi čuti.
Za marsikoga neznano mestece le nekaj kilometrov od slovenske meje ima edinstveno zgodbo ustvarjanja svoje podobe, a tudi učinkovite uporabe evropskih sredstev pri razvoju podobe in ponudbe. Ta v ospredje ne postavlja klasičnega (zdravstvenega) turizma, temveč posameznikovo dobro počutje ob zlitju z naravo.
Le nekaj kilometrov nad Krapino, ki je zaslovela po tamkajšnjem muzeju pračloveka in leži na zelo prometni cestni povezavi med hrvaškim glavnim mestom in Mariborom, je mestece Radoboj.
Danes šteje približno tri tisoč prebivalcev, nekoč, ko je bilo rudarsko mesto, pa tudi do petkrat več. Tu so namreč do konca prve svetovne vojne pridobivali žveplo, do konca druge svetovne vojne pa premog.
Nekoč bistveno večje rudarsko mesto Radoboj gradi svojo podobo na prepletanju arheološke in geološke dediščine ter upočasnjevanju življenjskega ritma ob celovitem dojemanju narave.
Veliko različnih vrst orhidej
Današnja zelena in gričevnata pokrajina skriva povsem drugačno nekdanjo podobo. Mestece je s svojih 250 metrov nadmorske višine ravno dovolj visoko, da je bilo skupaj z 846 metrov visoko goro Strahinjčico, ki ji nekateri rečejo tudi Strahinjščica, v času, ko je bilo skoraj celotno Hrvaško Zagorje pod gladino Panonskega morja, otok. Te višine morda same po sebi niso zelo vznemirljive, a se razgibani okoliški griči od nekdaj ponašajo z visoko biotsko raznovrstnostjo.
Nazorna potrditev je dejstvo, da se v Radoboju in bližnji okolici lahko pohvalijo, da pri njih raste kar 32 vrst orhidej in še približno tisoč drugih rastlinskih vrst.
Ena izmed posebnosti Radoboja je, da tam raste 32 različnih vrst orhidej.
Japonska pobuda v okolju Strahinjčice
V Radoboju radi povedo, da so zelo povezana skupnost. Lahko jim verjamemo, zlasti če pogledamo, kako so svoj kraj postavili na ogled vsem, ki jih obiščejo.
Združili so tako svojo izjemno bogato geološko in arheološko dediščino kakor tudi sodobne pristope k zdravju, pri čemer zlasti poudarjajo gozdne kopeli oziroma gozdne terapije.
Gozdne terapije potekajo po označenih poteh in v manjših skupinah. Hoja, ki je začetni del in praviloma poteka na razdalji pod enim kilometrom, pa je namenoma zelo, zelo počasna.
Gre za metodo, ki prihaja iz Japonske, poteka pa v majhnih vodenih skupinah po označenih poteh na pobočjih Strahinjčice, kjer udeležence prepričajo o upočasnitvi ritma in vklopu vseh čustev pri zaznavanju narave.
To je zdravstveni turizem, a brez medicinskih središč in toplic, ki jih v Hrvaškem Zagorju sicer ne manjka – samo narava, nam povedo domačini, ki so prepričani, da jih ravno ta edinstveni preplet starega in novega, a vedno z naravo in v njej, loči od drugih.
Leh, Čeh in Meh so sicer znani kot utemeljitelji treh slovanskih držav (Lehijske, Češke in Rutenije), a se pojavljajo tudi v sorodni zgodbi Hrvaškega Zagorja kot prebivalci treh bregov nad Krapino. Svoje mesto so našli tudi na vinskem vrču, ki je v postavi muzeja in interpretacijskega središča v Radoboju.
V naravi si je treba vzeti čas zanjo in zase
Ob tem ponosno poudarijo, da ne gre za še eno turistično ponudbo, temveč za prizadevanja, da na podlagi znanstvenih raziskav, ki so dokazale blagodejni vpliv narave na ljudi, pomagajo, da v neizprosnem ritmu današnjega časa v objemu narave vsaj za trenutek odpravimo stres, dolgoročno pa vplivamo na boljšo zbranost in splošno počutje.
Učinkovitost teh gozdnih kopeli je toliko večja ravno zaradi bogate biotske raznovrstnosti, so prepričani Radobojci in tisti, ki se v ta kraj radi vračajo.
Samostojnim pohodnikom je na voljo več učnih poti in planinskih stez na bregovih Starhinjčice, kjer imajo Radobojčani tudi planinski dom, ki so ga večkrat razglasili za najboljšega na Hrvaškem.
Kje je pravzaprav živel krapinski pračlovek?
Tisti, ki raje sami spoznavajo naravo, se lahko sprehodijo po učnih poteh na območjih, kjer najdemo veliko več rastlinskih vrst, kot bi pričakovali drugod po naši celini. A tu so še druge posebnosti: na poti orhidej tako lahko zlahka spregledamo 11 grbin zemlje, ki pravzaprav skrivajo več tisoč let stare grobnice, kjer so našli okrasne predmete naših prednikov.
Prav te najdbe so porodile teorije, da je krapinski pračlovek živel na območju Radoboja in da je imel v Krapini zgolj grobove. A ta dvom bomo prepustili zgodovinarjem.
Pod 11 skoraj neopaznimi in povsem neoznačenimi grbinami zemlje na Poti orhidej so našli predmete, ki odpirajo nove mogoče teorije o krapinskem pračloveku.
Vse to je na ogled v interpretacijskem središču poleg občinske stavbe, kjer je tudi muzej vinske trte. Tam pokažejo tudi fosile rastlin, rib, školjk in žuželk, ki segajo milijone let v preteklost, tudi v čas, ko je bilo območje Radoboja zaznamovano s Panonskim morjem. Nekateri izmed radobojskih fosilov so svoje mesto našli v večjih evropskih muzejih.
Mariborska naveza in radobojska metoda
"Z Mariborom smo povezani prek vinske trte," pove Anđelko Topolovec, ki že skoraj četrt stoletja vodi občino Radoboj, od tega zadnjih 14 let prostovoljno. "V Mariboru imajo najstarejšo še rodno vinsko trto na svetu, ki je stara več kot 400 let, mi pa imamo fosil vinske trte, ki je star med 12 in 14 milijoni let, kar velja za enega najstarejših v Evropi."
Radobojski fosil vinske trte je med najstarejšimi svoje vrste v svetovnem merilu, saj njegovo starost ocenjujejo na od 12 do 14 milijonov let.
Radoboj ima pomembno vlogo tudi pri industrijski dediščini. Ne le da je bilo tam od 19. stoletja nahajališče samorodnega žvepla, ki je bilo ključnega pomena za farmacevtsko in vojaško industrijo, razvili so celo lasten postopek rafiniranja žvepla, kar, seveda, prav tako pojasnijo v interpretacijskem središču.
To središče in skoraj vse, kar so razvili za svojo predstavitev, so financirali z evropskimi sredstvi. "Mi kar pišemo projekte, in ko se pojavi razpis, imamo skoraj zagotovo že kaj primernega," je pojasnil Topolovec.
V interpretacijskem centru v Radoboju so namenili veliko poudarka na interaktivnosti in dostopnosti.
Gastronomija poudarja krajevno tradicijo
Radoboj ne bo razočaral niti brbončic. Neločljivi del gastronomije Hrvaškega Zagorja so zagorski štruklji, a namesto bolj razširjenih kuhanih različic v radobojskem kraju tradicionalno prisegajo na pečene v krušni peči in jih radi postrežejo v krajevni restavraciji. Ta je specializirana prav zanje, a tudi za druge zagorske dobrote, kot so purica z mlinci, račka in – štrukljeva juha.
Štrukljeva juha
Tradicija se pozna tudi pri radobojskih vinih, kjer poskušajo oživiti staro sorto belina, ki ima pomembno mesto v genetskem razvoju evropskih vinskih sort. Med prijetnimi presenečenji je tudi penina, ki ji dodajo predikatno ledeno vino, vsekakor pa velja omeniti povezovanje tradicionalno manjših krajevnih vinarjev v skupni nastop z enotno blagovno znamko.
Zgodba je tudi, kako je nastajala
Ne ponujamo zgolj atrakcij, temveč dosledno in povezano zgodbo, povedo Radobojci. Obiskati jih velja ne le zaradi tega, kar že imajo pokazati in povedati, temveč tudi zato, da morda komu ponudijo navdih ali kakšen praktičen nasvet, kako oplemenititi svoj kraj, ki bi sicer lahko ostal neopažen.
Sladica pride na koncu: čeprav v Hrvaškem Zagorju poznajo več različic kuhanih zagorskih štrukljev, v Radoboju tradicionalno pripravljajo in uživajo v pečenih.
