Torek, 21. 4. 2026, 4.00
3 tedne, 2 dneva
Rusija bo v Ukrajini izkopala ogromno luknjo. Je bil to del načrta?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,71
Rusija uvozi kar 90 odstotkov mangana, ki ga potrebuje ruska industrija. Na fotografiji odprti kop v rudniku mangana v Južni Afriki.
Rusija se pripravlja na skorajšnji začetek izkoriščanja nahajališča manganove rude Bolše-Tokmakskoje, ki leži v Zaporožju, okupirani regiji Ukrajine. Gre za eno od petih največjih nahajališč mangana na svetu. Kovina je izrednega pomena predvsem za jeklarsko industrijo – brez mangana je namreč tako rekoč nemogoče proizvajati sodobno jeklo. Ukrajina je Rusijo od začetka invazije leta 2022 že večkrat obtožila, da pod krinko vojne krade njene naravne vire.
Nahajališče mangana Bolše-Tokmakskoje v okupiranem delu regije Zaporožje – to si je Rusija po referendumu, ki ga mednarodna skupnost ne priznava, priključila septembra 2022, pa čeprav je vojaško sploh ne nadzoruje v celoti – po ocenah ruskega podjetja Reale Engineering Invest vsebuje 1,7 milijarde ton mangana.
To pomeni, da je precej večje od vseh omembe vrednih nahajališč mangana v Rusiji. Ta mangan trenutno pridobiva le na enem nahajališču v Baškortostanu in po navedbah moskovskega časnika Kommersant danes uvozi okrog 90 odstotkov vsega mangana, ki ga potrebuje.
V Rusiji ocenjujejo, da bi proizvodnja mangana v nahajališču Bolše-Tokmakskoje v Zaporožju ruske potrebe po manganu lahko pokrivala naslednjih sto let, skupna vrednost naložbe, potrebne za zagon proizvodnje mangana na okupiranem ozemlju Ukrajine, pa naj bi presegla 1,1 milijarde evrov (sto milijard rubljev). Fotografija je simbolična in prikazuje morda najbolj znan oziroma vsaj najbolj fotogeničen rudnik v Rusiji, in sicer rudnik diamantov Mir, katerega "krater" počez meri 1,2 kilometra, globok pa je okrog 525 metrov.
Če bi Rusija začela izkoriščati nahajališče Bolše-Tokmakskoje v Zaporožju – geološke raziskave naj bi že potekale –, bi lahko tam letno pridobila približno 1,7 milijona ton mangana, kar bistveno presega ruske letne potrebe, ki znašajo 1,3 milijona ton mangana.
Ruski Enotni inštitut za prostorsko načrtovanje Ruske federacije je po navedbah Kommersanta sporočil, da se je v bližini nahajališča Bolše-Tokmakskoje že začela tudi gradnja rudarsko-predelovalnega obrata, kjer naj bi bilo sčasoma zaposlenih več kot tri tisoč ljudi.
Brez mangana je tako rekoč nemogoče proizvajati sodobno jeklo.
Mangan je pomembna industrijska surovina, njegova glavna vrednost pa je v tem, da izboljša lastnosti oziroma kakovost kovin. Nepogrešljiv je predvsem v jeklarski industriji, ki porabi približno 90 odstotkov vsega proizvedenega mangana. Jeklo, ki mu dodajo mangan, je bolj trdno in odporno ter vsebuje manj nečistoč. Mangan se uporablja tudi v nekaterih metalurških panogah, v proizvodnji baterij, kemični industriji in steklarstvu, najti pa ga je mogoče tudi v nekaterih kmetijskih gnojilih.
V Rusiji ocenjujejo, da bi proizvodnja mangana v nahajališču Bolše-Tokmakskoje v Zaporožju ruske potrebe po manganu lahko pokrivala naslednjih sto let, skupna vrednost naložbe, potrebna za zagon proizvodnje mangana na okupiranem ozemlju Ukrajine, pa naj bi presegla 1,1 milijarde evrov (sto milijard rubljev).
Ukrajina: Rusija nam krade naravna bogastva
Dostop do bogatih ukrajinskih naravnih virov uradno ne velja za enega od razlogov, zaradi katerih je ruski predsednik Vladimir Putin februarja 2022 ukazal invazijo na Ukrajino, je pa ena od posledic ruske okupacije dela ukrajinskega ozemlja, na kar v Kijevu glasno opozarjajo že dlje.
Ukrajinske oblasti so rusko krajo žita na okupiranih območjih Ukrajine označile za vojni zločin.
Za tako imenovani rop pri belem dnevu so ukrajinske oblasti že večkrat označile ruski zaseg milijonov ton ukrajinskega žita, ki ga je Rusija z okupiranih ozemelj začela preusmerjati v Rusijo in na polotok Krim, od tam pa ga je nato izvažala kot rusko žito. Ukrajinsko tožilstvo je to oktobra lani označilo celo za vojni zločin (vir).
Ukrajina Rusiji očita tudi, da je kmalu po začetku invazije v Donbasu in Zaporožju prevzela nadzor nad nekaterimi ključnimi in strateško pomembnimi proizvodnimi obrati surovin, kot so premog in kovinske rude, in tamkajšnjo proizvodnjo v celoti začela preusmerjati v Rusijo za pokrivanje ruskih potreb po surovinah.
Poleti 2022, na primer, je ruska vojska prevzela nadzor nad mestom Dniprorudne v Zaporožju, kjer je med drugim rudnik izjemno kakovostne železove rude. Ukrajina je iz rudnika Dniprorudne na Slovaško, Češko in v Avstrijo, glavne odjemalke, letno izvozila okrog 4,5 milijona ton železove rude v vrednosti okrog 200 milijonov evrov. Po okupaciji mesta Dniprorudne so ruske oblasti zasegle rudnik, železova ruda pa od takrat roma v Rusijo.
