Na televizijski stolp, ki spominja na zavito žensko telo

Dostop:

Globoka izročila koroške dežele, še posebej tista okoli Vrbskega jezera, imajo svoj veseli izraz tudi na bližnjem hribu Jedvovca. Leta 1969 so na njem postavili televizijski stolp, ki je bil gradbeniško čudo. Na 55 metrov visoki votli igli je bila narejena okoli 20 metrov široka razgledna plošča, nad njo pa so bila še za kakšnih deset metrov v obliki piramide – od tod ime Pyramidenkogel – razvrščena tehnična nadstropja in antena.

Največja koroška turistična atrakcija Oktobra 2012 so betonski stolp razstrelili, junija 2013 pa je na njegovem mestu že stal nov, 100 metrov visok lesen razgledni stolp z istim imenom. Sto metrov, lesen? Prav berete. Stolp iz lesa macesnov ima zdaj tri panoramske ploščadi nad 70 metri. Je največja koroška turistična atrakcija in je že razglašen za najvišji ter najlepši razgledni stolp v Evropi.

Snovalca stolpa sta bila celovška arhitekta Markus Klaura in Dietmar Kaden. Navdihnila ju je rotacija človeškega telesa, ki svojo najvišjo gibalno lepoto doseže v plesnih korakih gracilnih baletk. Občutek za žensko lepoto sta pretvorila v geometrijo. Tako se je v arhitekturi Jedvovce zgodila umetnost, ki jemlje dih. Lesene lamele se vitko vzpenjajo, približujejo in ločujejo kakor ločje v Labodjem jezeru, obdajajo zračen in prozoren svet tehničnih naprav znotraj svojega kroga, med katerimi naštejmo hitro dvigalo za 20 oseb, 441 stopnic in tobogan, ki se kačje ovija od vrha do dna in je zgoraj namenjen za zabavo, spodaj za izhod v sili.

Izletnik se z dvigalom pripelje na skoraj tisoč metrov nadmorske višine. Sijajni krožni pogledi segajo z vrha po Koroški od Celovca, Podjune, Karavank in Grintovcev, Roža, Gur, Ziljske doline, Osojskih Tur nazaj na Celovec.

Rož, Podjuna, Zilja, / venec treh dolin, / moja domovina, / narod moj trpin. Pesem, kaj počneš na tem novodobnem kolosu? Zakaj si priplavala tako visoko? Ali zato, ker na njem ni zapisana niti ena slovenska beseda? Morda zato, ker se s Pyramidenkogla tako lepo vidi v idilično vasico Trebinja ob Dravi, kjer je bil doma tvoj avtor Pavel Kernjak?

Prastara plemenita dežela slovenskega roda Izletnik stoji sredi mehke ugreznine med alpskimi venci, ki se vijejo z zahoda na vzhod, med severnimi stenami na jugu in dvigajočimi se snežniki na severu. Spremeni se v opazovalca mehko valujoče zelene Koroške. Vidi luč, ki se utaplja v svetlo modrih zrcalih mirnih, temnih in toplih jezer sredi valujočih gozdov; občuduje vasi, idilično razsejane kakor na velikih jaslicah. Vidi prastaro plemenito deželo, v kateri je slovenski rod doživel glorijo in izginevanje. Spomni se, da je drugo slovensko ime za Jedvovco Konj, kar ustreza površini hriba. Z malo domišljije si res lahko predstavlja konjski hrbet.

O, veliko pešpoti bo lahko ubral po hribu, vse so lepo označene, še posebej uro dolga krožna pot okoli Jedvovce – Pyramidenkogel je namreč paradni konj koroškega množičnega turizma.