Za ene krama, za njega bogastvo #video

Ljubezen do antikvitet Zoranu ni bila položena v zibelko – to je sprva gojil le njegov oče. Skupaj sta tako dobršen del njegove mladosti pohajkovala po bolšjih sejmih, ljubezen do starin pa se je z očeta prenesla še na sina.

Starinskega pohištva se je pri Tropovih do danes nakopičilo za nekaj generacij restavratorjev. Že samo na podstrešju nad Zoranovim staromeščanskim stanovanjem je prava mala zakladnica stolov, miz, lestencev in sorodnega stilnega pohištva. Med našim obiskom je iz nepreglednega kupa lesa Zoran potegnil leseno mizico — kos pohištva, podoben tistemu, s katerim se je pred mnogo leti začela njegova restavratorska kariera.

"Ko sem bil še osnovnošolec, mi je oče ponudil možnost, da restavriram pisalno mizo. Vedel je, da si želim novo gorsko kolo, zato sva se dogovorila, da bo to moje plačilo za dobro opravljeno delo." Osedlan na novem kolesu je svojo restavratorsko prakso nadaljeval pri različnih ptujskih mizarskih mojstrih. Med balkansko vojno pa je k njim pribežal še bosanski ubežnik, ki je Zoranu predal največ mizarskega znanja. "Bil je prava biblija znanja. Pravi mojster starih mizarskih veščin."

Foto: Planet TV Nato pa se je poleg restavriranja začel ukvarjati še s prodajo umetnin. "Pri restavriranju si v nenehnem stiku z umetninami, doma smo imeli precejšno zbirko, zato sem se odločil, da bom na Ptuju odprl majhno galerijo." Je pa res, da se od nekaterih predmetov kar težko poslovi. "Umetnine so zame predvsem del mojega življenja. Z njimi rokujem, ko jih restavriram, mi prirastejo k srcu. Čeprav nerad, se vseeno navežem na kakšen posamezen kos. Ko pa pomislim, da bodo ti predmeti dobili dober dom, skrbnega lastnika, pa jih vseeno lažje prepustim."

Zoranovo delo zahteva poznavanje številnih področij. "Poznati je treba širšo zgodovino razvoja pohištva in razvoja stilnih obdobij. Tega se najlažje naučiš tako, da se odpraviš v svet, odpreš kakšno knjigo in prisluhneš kakšnemu pametnemu umetnostnemu zgodovinarju."

"Antikvitete in vse, kar spada k temu, imajo bogato zgodovino." In prav ljudje, kot je Zoran, so tisti, zaradi katerih ta zgodovina še naprej živi. Lesenim mojstrovinam starih mizarjev vračajo sijaj, pohištvu, ki je preteklosti dobro služilo premožnim družinam, pa najdejo nov dom.

"Nikoli ne vem, kaj mi bo prinesel nov dan. Kupim kos pohištva ali pa umetnino, ki mi je všeč, vendar ne vem, ali jo bom sploh lahko prodal naprej. Je tveganje, ki ti sčasoma pride v kri, negotovost, ki sčasoma postane prijetna."

Zoran svojega poklica ne opravlja, temveč ga živi.

Poglejte še: 
-> Če si zaljubljen v ogenj, potem je to delo prava strast #video

-> Gorski reševalec na prvo mesto vedno postavlja druge #video

-> Ribič ne obžaluje niti trenutka svojega življenja #video

-> Brez njega bi se lahko na smučišču hudo poškodovali #video

​​​​​​-> Dan se začne z nasmehom #video