Četrtek, 16. 3. 2023, 18.30
1 leto, 1 mesec
V Sloveniji zaradi poklicnih bolezni letno umre več kot 400 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
2
S 1. majem v veljavo vstopa nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki po navedbah ministrstva za zdravje prinaša zaposlenim enostavnejšo možnost potrditve poklicne bolezni in s tem izboljšanje delovnih pogojev. Gre za bolezni, ki jih povzročajo delovni procesi in delovni pogoji. Prepoznavanje teh bolezni je zapleteno, postopek ugotavljanja vzročne povezave težav z izpostavljenostjo kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom na delovnem mestu pa je precej pomanjkljiv.
Več o poklicnih boleznih je za Planet TV povedala Metoda Dodić Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. "Ko sem bila v neki tovarni v Sloveniji, je bila rakotvorna snov razpršena po celi tovarni, ampak v centimetrih. Rekla sem jim, naj mi pokažejo varnostni list in so mi ga. Opozorila sem jih, da vedo, da je to rakotvorna snov, in jih vprašala, zakaj tako delajo z njo. Nekdo bo zbolel, a vedo, da imajo tam človeka, ki lahko od tega umre," pripoveduje Dodič Fikfakova in opozori, da pri nas zaradi poklicnih bolezni letno umre več kot 400 oseb.
Katere so najpogostejše poklicne bolezni?
Ob tem poudari, da "pri poklicnih boleznih ne moremo točno govoriti o poklicu, temveč o tem, kaj delaš, čemu si izpostavljen, kako in koliko časa to delaš. Poklicnim boleznim so recimo zaradi narave svojega dela zelo izpostavljeni gradbeniki. Izpostavljeni so kremenčevemu pesku, visokim koncentracijam silicijevega dioksida, ki je rakotvoren in lahko povzroča ali brazgotinjenje pljuč ali pljučnega raka. Izpostavljeni so tudi fizičnim poškodbam, še pove Dodič Fikfakova.
Edine poklicne bolezni, ki so se v Sloveniji spremljale od leta 1998, so bile bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Medtem ko imamo za te bolezni precej natančne podatke, so se vse druge pometale pod preprogo. Dodič Fifakova ob tem dodaja, da med najpogostejše poklicne bolezni zagotovo spadajo rak, dermatoza, naglušnost, vse pogosteje pa se pojavlja tudi astma.
Pri potrjevanju poklicne bolezni je, kot še pove predstojnica Kliničnega oddelka za medicino dela, treba potrditi vzročno povezavo med izpostavljenostjo na delovnem mestu in tem, čemur si bil izpostavljen, koliko časa si bil izpostavljen, kako si bil izpostavljen in kateri snovi si bil izpostavljen. Šele ko zberejo dovolj podatkov, dovolj dokazov, da je ta diagnoza konkretno povezana s to izpostavljenostjo, se vzpostavi vzorčna zveza in šele takrat govorimo o poklicni bolezni.
S prvim majem v veljavo stopa nov pravilnik
Dosedanji pravilnik o poklicnih boleznih je bil nefunkcionalen, saj je vnašal konflikt interesov, zaradi česar ni bilo mogoče priznati poklicne bolezni. Bil je napisan tako, da bi delodajalec sam moral delavca poslati na pregled, da bi ugotovil, ali je to poklicna bolezen ali ne. Nov pravilnik pa daje možnost vsakemu delavcu, ki meni, da ima poklicno bolezen, da izpolni obrazec, ki ga skupaj z dokumentacijo pošlje na medicino dela, prometa in športa, kjer ga pregleda komisija.
Kot pojasni Dodič Fikfakova, "cilj pravilnika ni pripravljati izvide za odškodnine, ampak je cilj dejansko spremeniti, popraviti, prilagoditi delovna mesta tako, da človeku ne bodo škodovala, da ne bomo imeli zaradi tega žrtev, ker smo jih že imeli preveč."
Nov pravilnik o poklicnih boleznih bo začel veljati 1. maja, na presenečenje mnogih pa med naborom bolezni, ki jih obravnava, ne najdemo epidemije zaposlenih današnjega časa: izgorelosti.
2