Sreda, 16. 3. 2022, 22.29
2 leti, 1 mesec
Vojna na naslovnicah medijev vpliva tudi na počutje otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Ob novicah, ki spremljajo vojno v Ukrajini, se pojavljajo novi strahovi in tesnobna občutja. Tudi pri otrocih. A kot pravi strokovnjak, je temeljna naloga staršev, da otroku dajejo občutek varnosti, zato je treba otroka najprej pomiriti.
Tudi slovenski mediji in družbena omrežja so te dni polni novic o vojni v Ukrajini. Prav tako kot se odrasli spopadamo s to izjemno žalostno in strašljivo vojno, pa vojne novice slišijo tudi otroci, ki so, podobno kot mi, prestrašeni. Naravno je, da želimo otroke zaščititi pred grozljivimi stvarmi, toda starši morajo biti pripravljeni na to, da se pogovorijo s svojimi otroki tudi o vojni.
"Temeljna naloga staršev je, da otroku dajejo občutek varnosti. Torej, otrok se mora ob starših počutiti absolutno varno. V kriznih in težkih situacijah je to še posebej pomembno. Enako je tudi zdaj glede vojnih grozot v Ukrajini," najprej izpostavi izredni profesor dr. Sebastjan Kristovič.
Sebastjan Kristovič: Pomembno je, da otroku damo prostor in čas ter da ne drezamo preveč vanj.
Otroci razmišljajo na svoj način
Kljub temu da velikokrat mislimo, da so vojna, bolezen, smrt in druge krize odrasle teme, pa se te teme nanašajo tudi na otroke, ki o njih tudi razmišljajo. Ob njih čutijo tesnobo in strah. "Treba je vedeti, da otroci o tem razmišljajo na svoj način. Zato je še posebej pomembno, kako in na kakšen način jim bodo odrasli, še posebej starši, to pojasnili in se o teh temah z njimi pogovorili," dodaja Kristovič.
Otroci o zgoraj naštetih temah razmišljajo v skladu s svojo starostjo. Zato morajo biti tudi naše razlage in obseg razlag temu primerni, skladni z otrokovo starostjo.
"Predlagam, da za izhodišče najprej starši preverijo, kaj o določeni temi otrok ve, kje je pridobil podatke in kako se ob tem počuti. Zelo pomembno je, da ga vprašamo, kaj ob tem čuti in česa ga je morda strah. To so ključne informacije za začetek pogovora. Pomembno je, da otroku damo prostor in čas ter da ne drezamo preveč vanj. Paziti je treba tudi, da pogovora ne načenjamo na silo ter da smo pozorni na njegovo besedno in nebesedno govorico."
Ali bomo umrli?
Razlog za otroška vprašanja, kot so: ali bo vojna tudi pri nas, ali se bomo tudi mi selili, ali bomo umrli, je vedno strah. Zato je glavna naloga starša, da z besedami ta strah, ki je resničen, čeprav se odraslim včasih zdi neutemeljen, pomiri. "Ko starš ve, kaj je otrokov največji strah, veliko lažje najde prave besede, ki otroka pomirijo. Protiutež strahu je čustvena varnost. To pomeni, da starš pogovora ne vodi v pretirano razlago vojne situacije, ampak otroku glede na njegov strah zagotovi čustveno varnost. Pomembno je sporočilo, da se to dogaja daleč stran in da pri nas ne bo vojne ter da bo vse v redu."
Omejevanje digitalnih medijev
Večino informacij otroci pridobijo na spletu in največkrat ob pomanjkanju nadzora staršev. Kristovič poudarja, da je ključnega pomena to, da morajo starši imeti nadzor nad uporabo digitalnih medijev in vpričo otrok tudi sami te vsebine ne spremljajo, da pri otroku ne spodbujajo strahu in negotovosti. "Tudi za starše in na splošno za odrasle ni dobro, če pretirano spremljajo trenutne vsebine, povezane z vojno. Obenem pa je to tudi priložnost, da otroke naučimo solidarnosti, da se odpovejo nekaterim svojim igračam, oblekam, prihrankom in jih darujejo za vojne begunce in žrtve vojne."
V tem obdobju, ko je otrok ranljiv, zaskrbljen in ga je strah, je še posebej pomembno aktivno skupno preživljanje prostega časa, da smo v pristnih odnosih, brez zaslonov in da so starši otrokom čustveno na razpolago.
Otrokom namenite pozornost
Priporočila, kako se z otrokom pogovarjati o vojni, so pripravili tudi na Unicefu Slovenija. O njih je v oddaji Jutro na Planet TV spregovorila mag. Maja Planinc. Podobno kot Sebastjan Kristovič je poudarila pomen varnosti, ki naj bi jo zagotovile odrasle osebe.
"Pokažite, da jih poslušate, tako da jim namenite vso svojo pozornost, in jih spomnite, da se lahko z vami ali z drugo zaupanja vredno odraslo osebo pogovorijo, kadarkoli to želijo. Če lahko, otrokom vedno znova zagotovite, da so varni pred kakršnokoli nevarnostjo. Spomnite jih, da si številni ljudje po vsem svetu prizadevajo, da bi ustavili konflikt in dosegli mir," so zapisali na spletni strani Unicefa kot napotek, kako se z otroki pogovarjati o vojni.
Pri zmanjševanju stresa mu lahko pomagate tako, da skupaj izvajate dejavnosti, kot je trebušno dihanje:
- petkrat vdihnite in izdihnite, pri čemer vdihujte pet sekund skozi nos in izdihujte pet sekund skozi usta.
- Razložite otroku, da ob vdihu mehko napihne trebuh kot balon, ob izdihu pa zrak spet počasi odhaja iz balona.
