Četrtek, 21. 10. 2021, 6.58
3 leta, 2 meseca
Tudi v Sloveniji vse več otrok, ki v resničnem svetu ne funkcionirajo več #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,41
12
Mlajše generacije slovenskih otrok postajajo vse manj pripravljene na izzive resničnega sveta, ne znajo se spoprijeti s težavami, ampak bežijo v lagodje. To so jih naučili pametni telefoni, tablice in druge naprave, opozarja strokovnjak za zdravljenje zasvojenosti.
Miha Kramli je vodja ambulante za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer se že več kot 30 let ukvarjajo tudi z nekemičnimi zasvojenostmi. Sprva se je ta potreba pojavila zaradi igralništva, sčasoma pa so se pojavljale vedno nove nekemične zasvojenosti - v zadnjem času izstopa zasvojenost s pametnimi elektronskimi napravami.
Zasvojen že šestletni otrok
"Ko se otrok uči govoriti, hoditi, spoznavati svet, mu okolica nudi dovolj dražljajev. Ekran pa mu nudi ojačane dražljaje, ki so tako privlačni, da mu običajna vsakodnevna komunikacija postane dolgočasna in v njej ne vzdrži. Zaradi tega v govoru, v socializaciji preneha napredovati," je v oddaji Jutro na Planetu opozoril Kramli, ki je zaradi tovrstne zasvojenosti do zdaj obravnaval celo le šest let starega otroka.
Miha Kramli, terapevt za zdravljenje zasvojenosti
"Mnogi otroci, še preden shodijo, v roke dobijo elektronsko igračko. Dvakrat ali trikrat jim pokažemo, kje naj pritisnejo, da bo petelinček zakikirikal ali kaj podobnega, in oni se tega takoj naučijo. Starši potem rečejo, kako pametnega otroka imajo, toda pri tem ne gre za inteligenco," je poudaril, "gre za to, da si otroški možgani takoj zapomnijo, kako dobijo nagrado, in se naučijo, da jim tisti ekran prinaša zadovoljstvo. Sčasoma se otroški možgani osredotočajo le še na tistih nekaj centimetrov, odpovejo pa se celotnemu obzorju, zaznavanju tega, kar nas v okolju spremlja."
"Ko nam nekaj ni všeč, lahko to v sekundi zamenjamo"
"Ko na telefonu igramo igrico in nam ob njej postane dolgčas, preklopimo na drugo in tako naprej. Ko se naveličamo igric, gremo na YouTube, od tam na družbena omrežja … Naši možgani se s tem naučijo, da ko nam nekaj ni všeč, ko nam nekaj ni prijetno, lahko to v sekundi zamenjamo. Ne le vsebino, temveč da lahko reguliramo tudi svoje občutke. V realnem svetu to seveda ni mogoče," je opozoril Kramli.
"Tako otroci kot odrasli danes, ko so izpostavljeni spletu, igricam in podobnemu, v enem dnevu dobijo toliko dražljajev, kot so jih njihovi vrstniki pred petimi leti dobili v dveh letih," je poudaril, "zaradi tega navala podatkov so morali možgani ustvariti zaščito, ta zaščita pa je, da sprocesirajo le všečne podatke. Tako se ljudje počasi učijo, da počnejo le tisto, kar je prijetno in kar jim je všeč, ne zmorejo pa tistega, kar bi bilo prav."
Ker mu je mama rekla, naj pospravi telefon, se je fizično spravil nanjo
Ob tem je Kramli opozoril, da je med osebami z nekemično zasvojenostjo veliko takih, ki se na nelagodne dogodke in situacije odzovejo izrazito nasilno, ter navedel primer, ki ga je obravnaval: "Mama je devetošolcu v avtomobilu rekla, naj pospravi telefon. Ko je to ponovila že tretjič, je začel brcati v vetrobransko steklo, da je počilo, nato pa se fizično spravil še nanjo."
Povedal je še, da mu tudi v vrtcih in šolah, kjer prireja delavnice, vzgojitelji in učitelji pravijo, da k njim prihajajo vse bolj naporne generacije otrok, ki se niso sposobni spoprijeti z realnimi težavami in situacijami, ampak bežijo le v lagodje, v tisto, kar je prijetno.
Otroci, ki v realnem svetu odpovejo
"Zdaj imamo ogromno mladih, v Sloveniji njihovo število ocenjujemo med 2.500 in 3.000, ki so v virtualnem svetu funkcionalni, v realnem pa odpovejo," je opozoril Kramli, "to so otroci, ki ne bodo mogli dokončati srednje ali celo osnovne šole."
Oglejte si še:
12