SiolNET. Trendi Odnosi
1,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dejan Kramžar, učitelj nemščine in zgodovine, ki je osvojil laskavi naziv

To je naj učitelj Slovenije leta 2016

1,95

termometer

Dejan Kramžar

Dejan Kramžar je učitelj nemščine in zgodovine na Osnovni šoli v Zagorju in hkrati naj učitelj leta 2016 po izboru bralcev revije Ona. Kako 36-letni učitelj razmišlja o slovenskem šolskem sistemu in zakaj mu je finski (naj)ljubši?

Dejana Kramžarja so za učitelja leta ustoličili bralci revije Ona, ki so na glasovnicah, kjer so označili njegovo ime, največkrat navedli argumente, kot so odkritost, poštenost, enakost do vseh, dobra razlaga in uresničitev vseh zadanih ciljev. 

V nemščino in zgodovino se je zaljubil v srednji šoli

Kramžar delo učitelja opravlja od leta 2003, ko se je zaposlil na srednji šoli v Zagorju, nato pa ga je karierna pot, glede na to, da ur nemščine ni veliko, vodila po številnih osnovnih (in srednji šoli) v Trbovljah, nazadnje pa ustalila na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi, ki jo je v mladosti tudi sam obiskoval. Odločitev za študij obeh predmetov je padla v srednji šoli, ko je oba predmeta preprosto oboževal. Kramžar je tudi avtor slovenske različice učbenika za nemščino Magnet 1 in aktivno  sodeluje v projektu e-šolstvo.

Dejan Kramžar poučuje nemški jezik in zgodovino. Z nemščino se je srečal šele v srednji šoli, a je že vse življenje v stiku z njo, če ne drugače, pa prek sorodnikov, ki stanujejo v Münchnu. Tudi do zgodovine je že v osnovni šoli gojil poseben odnos, odločitev za študij obeh predmetov pa je padla v srednji šoli, ko je, kot je dejal, oba predmeta preprosto oboževal. Dejan Kramžar poučuje nemški jezik in zgodovino. Z nemščino se je srečal šele v srednji šoli, a je že vse življenje v stiku z njo, če ne drugače, pa prek sorodnikov, ki stanujejo v Münchnu. Tudi do zgodovine je že v osnovni šoli gojil poseben odnos, odločitev za študij obeh predmetov pa je padla v srednji šoli, ko je, kot je dejal, oba predmeta preprosto oboževal.

Kdo je za naj učitelja naj učitelj?

Naj učitelj leta 2016 je prepričan, da je dober učitelj tisti, ki se zna vživeti tako v vlogo učenca kot učitelja, ki zna opazovati napredek učencev, dajati pozitivne kritike, pritegniti učence pri učni uri, jim podeliti tudi kakšno življenjsko izkušnjo in ima rad predmete, ki jih poučuje. "Tudi kanček občasnega humorja ne škodi in tega pri meni ne zmanjka," je povedal 36-letni učitelj, ki verjame, da ima večino zgoraj naštetih lastnosti tudi sam.

Kramžarja je podelitev naziva naj učitelj leta 2016 izredno presenetila. Pričakoval je zgolj obisk visokega predstavnika šolskega ministrstva. Na fotografiji, ki je nastala na podelitvi so od leve proti desni: župan Zagorja Matjaž Švagan, Manca Košir iz iniciative Kakšno šolo hočemo, Dejan Kramžar, ravnateljica Nataša Grošelj, novinarka Katja Cah in Boris Zupančič, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in osnovno šolo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kramžarja je podelitev naziva naj učitelj leta 2016 izredno presenetila. Pričakoval je zgolj obisk visokega predstavnika šolskega ministrstva. Na fotografiji, ki je nastala na podelitvi so od leve proti desni: župan Zagorja Matjaž Švagan, Manca Košir iz iniciative Kakšno šolo hočemo, Dejan Kramžar, ravnateljica Nataša Grošelj, novinarka Katja Cah in Boris Zupančič, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in osnovno šolo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Najljubši spomin iz osnovnošolskih dni

Na osnovno šolo ima lepe spomine. Najraje se spominja ustanovitve glasbene skupine, ki so jo zasnovali skupaj s sovrstniki, in pisali časopis ter igrali vsemogoče poklice. "Vedno sem rad pojedel tiste domače namaze, ki so jih kuharice pripravljale same," je še izpostavil enega najljubših osnovnošolskih poklicev.

V osnovni šoli je najraje prisluhnil učiteljici in razredničarki Darji Klukej, ker je bila vedno pripravljena pomagati in ker je sproti, na zelo umirjen in prefinjen način, reševala težave svojih učencev. V srednji šoli sta se mu v spomin najbolj zasidrala Majda Škrinar Majdič, ki ga je kar hitro "pošlihtala", kot je dejal, in Dragica Babič, ki je bila tudi odločujoči dejavnik, zaradi katerega se je tudi sam odločil za študij zgodovine. "Ker me je s svojo strokovnostjo, zahtevnostjo in sistematičnostjo preprosto navdušila za ta predmet." V osnovni šoli je najraje prisluhnil učiteljici in razredničarki Darji Klukej, ker je bila vedno pripravljena pomagati in ker je sproti, na zelo umirjen in prefinjen način, reševala težave svojih učencev. V srednji šoli sta se mu v spomin najbolj zasidrala Majda Škrinar Majdič, ki ga je kar hitro "pošlihtala", kot je dejal, in Dragica Babič, ki je bila tudi odločujoči dejavnik, zaradi katerega se je tudi sam odločil za študij zgodovine. "Ker me je s svojo strokovnostjo, zahtevnostjo in sistematičnostjo preprosto navdušila za ta predmet." Prvovrstni finski šolski sistem, ki kombinira IKt in klasični pouk

Med šolskimi sistemi najraje izpostavlja finskega, ki ga je leta 2014 v okviru šolskega partnerstva Comenius tudi pobliže spoznal. Navdušila ga je predvsem kombinacija informacijsko-komunikacijske tehnologije in frontalnega pouka ter 75-minutne učne ure.

Učne ure, dolge 75 minut, so top!

V 75 minutah lahko učitelji brez pretiranega hitenja ustvarijo marsikaj. V 75 minutah lahko učitelji brez pretiranega hitenja ustvarijo marsikaj. Foto: Ana Kovač "Mogoče se komu 75 minut zdi veliko, a dejstvo je, da učitelj v takšni učni uri lahko naredi popolnoma vse, preizkusi različne metode in oblike dela, vse to brez pretirano hitrega tempa.

Med velike prednosti finskega sistema spada tudi timsko delo učiteljev in izbirnost tem, predvsem pa tam nimajo tako natrpanih urnikov kot pri nas. Za nameček so učenci zelo motivirani za delo, učitelji, ki so na Finskem zelo cenjeni, pa se ves čas izobražujejo, in to kljub temu, da morajo že tako ali tako imeti zelo visoko stopnjo izobrazbe, da sploh lahko opravljajo svoje delo. Všeč mi je tudi izbirnost in nepreštevilni predmetnik," je prednosti finskega učnega sistema utemeljil naj učitelj Slovenije.

Naj zgledi vlečejo

Med slovenskim in finskim šolskim sistemom prav veliko povezav ne najde, saj gre, kot poudarja, za dva dokaj različna sistema. "Sicer pa pravijo, da zgledi vlečejo, a za spremembe so potrebni tudi odlični strokovnjaki, premišljene poteze in predvsem zadovoljstvo končnih uporabnikov, učencev in učiteljev."

Dejan je leta 2014 v okviru Comeniusa (job shadowing) obiskal finsko srednjo šolo Porin Lyseon lukio, kjer se je pobliže seznanil s finskim šolskim sistemom. Dejan je leta 2014 v okviru Comeniusa (job shadowing) obiskal finsko srednjo šolo Porin Lyseon lukio, kjer se je pobliže seznanil s finskim šolskim sistemom.
 

Motijo ga prenatrpani učni načrti

Slovenski učni sistem se mu zdi konservativen v smislu zelo počasnega spreminjanja, ki terja leta (ne)premišljenih potez vlade, ki bi morala pred spremembami premišljeno vključiti kar se da največ udeležencev izobraževalnega sistema.

Motijo me prenatrpani učni načrti, ki ne omogočajo poglabljanja tem. "Včasih imam občutek, da se učenci naučijo preveč podrobnosti, osnovno znanje pa ostaja pred vrati. Naš sistem premalo vključuje učitelje pri spreminjanju obstoječega stanja.

Preveč je izbirnosti, pogreša obvezni drugi tuji jezik

Prav tako je preveč izbirnosti, pogrešam tudi obvezni drugi tuji jezik v osnovni šoli, ki se je letos kot projekt, kljub visoki uspešnosti, žal ukinil. Učenje jezikov sicer nadomeščamo z neobveznimi in obveznimi izbirnimi predmeti, a je tu v zadnjih dveh letih nastal pravi mali kaos, saj je v razredu lahko tudi do 28 učencev z zelo različnim predznanjem jezika. Tudi do 140 ur."

Dejan na enem od seminarjev predstavlja orodje Flubaroo, ki je zelo priročno za pripravo vprašalnikov. Dejan na enem od seminarjev predstavlja orodje Flubaroo, ki je zelo priročno za pripravo vprašalnikov.

Pomaga si s sodobno tehnologijo

Pri poučevanju Kramžar veliko pozornosti namenja uporabi sodobne tehnologije. Poslužuje se programskih orodij in e-učbenikov ter gradiv, ki nazorno in slikovito predstavijo določeno temo. Navdušen je tudi nad rabo iger pri pouku tako pri nemščini kot zgodovini. "Seveda ne vsako učno uro, občasno, to pa velja tudi za računalniško učilnico in uporabo tablic pri pouku. Tehnologija ne služi le meni, poslužujejo se jo tudi učenci, ko pripravijo različne predstavitve. Poznavanje in spremljanje sodobne tehnologije ter hitrostno tipkanje mi močno olajšajo delo, saj celoten družbeni sistem stremi k temu, da se informacije prenašajo kar se da hitro," je pojasnil Kremžar, ki je tudi eden od ambasadorjev eTwinninga.

Kramžar opaža, da se je odnos na relaciji učitelj-učenec z leti precej spremenil. "Učenci se preveč zavedajo svojih pravic, manj pa dolžnosti, ki so tudi zapisane. Učenci so do učiteljev bolj odprti, odnosi pa so bolj novodobne narave," pravi. Posebnih težav s starši nima, se pa seveda občasno najdejo primeri, ki jim je treba določene stvari malce drugače pojasniti in utemeljiti. "Vzajemno pristopimo k težavi in jo odpravimo kar se da hitro. Pretirano vztrajanje na obeh straneh ne pripelje do rešitve, zato je konsenz še kako pomemben. Če so stvari na obeh straneh jasne, do nerealnih stvari ne prihaja." Kramžar opaža, da se je odnos na relaciji učitelj-učenec z leti precej spremenil. "Učenci se preveč zavedajo svojih pravic, manj pa dolžnosti, ki so tudi zapisane. Učenci so do učiteljev bolj odprti, odnosi pa so bolj novodobne narave," pravi. Posebnih težav s starši nima, se pa seveda občasno najdejo primeri, ki jim je treba določene stvari malce drugače pojasniti in utemeljiti. "Vzajemno pristopimo k težavi in jo odpravimo kar se da hitro. Pretirano vztrajanje na obeh straneh ne pripelje do rešitve, zato je konsenz še kako pomemben. Če so stvari na obeh straneh jasne, do nerealnih stvari ne prihaja."

Ambasador eTwinninga

"To pomeni, da spadam v skupino tistih učiteljev, ki obvladajo vsa orodja, ki jih ponuja platforma oz. eTwinning namizje in spletna učilnica TwinSpae. Svetujemo učiteljem, organiziramo delavnice za začetnike in izkušene eTwinnerje in smo v podporo slovenskim in evropskim učiteljem. V sodelovanju s CMEPIUS (Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) širimo dober glas o medkulturnih projektih in predstavljamo naše uspešne projekte po Sloveniji in Evropi."

Kako bi ocenili slovenski šolski sistem?

  • 5 - odlično 11,39%
  • 4 - prav dobro 7,92%
  • 3 - dobro 22,28%
  • 2 - zadostno 42,57%
  • 1 - nezadostno 15,84%

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 163
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin