Nedelja, 8. 7. 2018, 18.04
6 let, 3 mesece
Avtorica bloga Fuzbal je ljubezen
Prava navijačica! Pred matičarja v kopačkah, na dopust zaradi svetovnega prvenstva #intervju
"Zame je svetovno nogometno prvenstvo to, kar je za filmoljubce filmski festival. Oni si takrat kupijo 50 vstopnic in si pogledajo vse filme, jaz pa si za skupinski del prvenstva vzamem dopust, da lahko v miru spremljam vse tekme," priznava Patrizia De Franceschi Korent, mama treh otrok in predstavnica za stike z mediji na enem od slovenskih ministrstev, ki v prostem času ustvarja blog z naslovom Fuzbal je ljubezen.
Patrizia De Franceschi Korent je mama treh otrok, žena, predstavnica za odnose z mediji na enem od ministrstev in avtorica bloga z naslovom Fuzbal je ljubezen.
Že od otroštva navija za italijanski nogometni klub Juventus, NK Maribor in slovensko reprezentanco. Patrizia De Franceschi Korent obožuje nogomet. Celo tako, da se mu posveča tudi z zapisi na blogu z naslovom Fuzbal je ljubezen. A v prvi vrsti je mama treh otrok, žena nekdanjega športnika, predstavnica za odnose z mediji in dobra prijateljica.
44-letna v Ljubljani živeča Škofjeločanka brez težav prizna, da nogomet spremlja pristransko. Že od otroških let navija za italijanski nogometni klub Juventus – vsaj enkrat letno se v Torino zapelje na tekmo -, pesti stiska tudi za NK Maribor in bodri slovensko reprezentanco. Podrobno spremlja italijansko, slovensko, angleško, špansko in del francoske lige. "Vsaka liga, če se poglobiš vanjo, je izjemna," pravi.
Tudi poročni dan ni minil brez nogometnega navdiha. Poročno obleko je skombinirala s kopačkami. Obožuje himne, ki jih predvajajo pred tekmo, prvih 14 dni nogometnega prvenstva si vzame dopust, saj so na sporedu od tri do štiri tekme dnevno in se jim ob službi ne bi mogla dobro posvetiti. "Zame je svetovno prvenstvo to, kar je za filmoljubca filmski festival. Takrat si kupi 50 vstopnic in si pogleda vse filme, no, zame je tak trenutek samo vsaka štiri leta."
Njen najljubši nogometaš je Alessandro Del Piero, nekdanji zvezdnik Juventusa. Tukaj ni dilem, pravi. "Ne gre za to, da bi bil lep, ampak je bistvo v tem, da gre za primer nogometaša, ki je bil vse življenje zvest enemu klubu, ki se ni zapletal v afere, ni se drogiral, ki je bil in je umirjen družinski človek.
Patrizzin najljubši nogometaš je Alessandro Del Piero, nekdanji zvezdnik Juventusa, ki naj bi ga po nekaterih napovedih v kratkem okrepil Cristiano Ronaldo. Vedno je bil prvi na treningu, treniral je tudi po tem, ko so drugi že nehali. Vedno mi je bil idol, tudi sina sem poimenovala po njem, Tristan Alessandro. Ko sem se poročila, sem se poročila v kopačkah iz njegove linije," preseneti.
In ko se je Del Piero pred mesecem dni v italijanskem mestu Forte Dei Marmi, 650 kilometrov od Ljubljane, udeležil promocije svoje linije športne obutve in oblačil za prosti čas, je sedla v avto, se zapeljala do trgovine, po 25 letih spoznala svojega najljubšega igralca, z njim posnela selfie ter izmenjala nekaj besed. Popoln dan in veliko zadoščenje, pravi.
"Pišem predvsem o čustveni plati nogometa in se osredotočam zgolj na pozitivne reči. O slabih plateh, ki so seveda v nogometu tudi prisotne, ne pišem."
Blog Fuzbal Je ljubezen ste začeli ustvarjati pred štirimi leti. So zametki nastajali pred svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2014 v Braziliji, med njim ali po njem?
Zgodilo se je čisto po naključju. Že vse življenje pišem vse mogoče reči, nato sem sklenila, da če že pišem, bom pisala o stvari, ki jo imam rada. In ta stvar je nogomet. Pišem predvsem o čustveni plati nogometa in se osredotočam le na pozitivne reči. O slabih plateh, ki so seveda v nogometu tudi prisotne, ne pišem. Priznam, da nogometa ne znam spremljati nepristansko.
Osredotočate se na pozitivno plat nogometa in zgodb, ki ga spremljajo. Potemtakem se ne poistovetite s tako imenovanimi kavč selektorji?
Ne, kavč selektorji mi niso najljubši. Sedeti pred televizorjem in kritizirati vse, kar se na igrišču dogaja, mi je tuje. Gre za povsem drugačen pogled, kot je realno stanje na nogometni zelenici.
Sama sem stoodstotno prepričana, da vsak nogometaš, ki na tekmi dobi priložnost za igro, na igrišču želi pokazati vse, kar zna. Zato je nepošteno soditi in jim očitati ravno obratno.
Na intervju je prišla v športnih copatih iz linije Alessandra Del Piera, njenega najljubšega nogometaša.
Kaj pa na tekmi med Belgijo in Anglijo v skupinskem delu tega prvenstva, ki je odločala tudi o tem, kdo bo v nadaljevanju prvenstva dobil težjega nasprotnika?
To pa je druga stvar. V tem primeru sta obe reprezentanci igrali s svojo drugo ekipo in zdelo se mi je skrajno nepravično do navijačev - ti so v Rusijo pripotovali od daleč, iz Belgije in Anglije, v to so morali vložiti svoj čas in denar, morda so nekateri morali najeti celo kredit, prav gotovo pa vzeti dopust - , ki potem na igrišču niso videli tistega, po kar so prišli.
Običajno na tekme hodimo zato, da vidimo ekipe in zvezdnike v njihovi najboljši luči. No, v tem primeru so bili navijači za to prikrajšani. Verjamem pa, da so tisti igralci, ki so vendarle dobili priložnost za igro, dali vse od sebe.
"Nogomet obožujem ravno zato, ker pomeni skupek zgodb. Včasih me kdo vpraša, kako lahko gledam nogomet, kjer se 22 tipov podi za eno žogo … Ne, če poznaš zgodbe nogometašev, ozadja moštev, zgodbe štadionov, je povsem drugače. Vsi ti dejavniki se na tekmi prepletejo in to nogometu daje poseben čar."
Ali imate običaj pred prvenstvom napovedati zmagovalca, morda celo staviti?
Ne, v tem sem zelo slaba. Si pa pred prvenstvom vedno zamislim favorita, ki mi je iz kateregakoli razloga všeč, ni pa to nujno tudi najboljša ekipa.
Kdo vam je ljub na tem prvenstvu, glede na to, da Slovencev in Italijanov, za katere sicer navijate, na tem mundialu ni?
Navdušuje me kar nekaj reprezentanc. Pri Belgiji na primer to, da so se po toliko letih končno ujeli in postali ekipa, Lukaku je zame najboljši igralec tega prvenstva.
Potem so tu Angleži, ki me navdušujejo zato, ker prihajajo iz države, ki velja za zibelko nogometa, kjer je bila ustanovljena prva nogometna zveza na svetu in kjer so leta 1966 prvič in zadnjič osvojili naslov svetovnih prvakov. Privoščim jim, da uspeh ponovijo.
Navdušujejo me tudi Hrvati, ki znajo stopiti skupaj in premagati težo svetovnega prvenstva. Navdušil me je Iran, žal mi je za Japonce, borili so se kot levi.
Na tem svetovnem nogometnem prvenstvu jo je navdušilo več reprezentanc, tudi hrvaška.
Nogomet obožujem ravno zato, ker pomeni skupek zgodb. Včasih me kdo vpraša, kako lahko gledam nogomet, kjer se 22 tipov podi za eno žogo … Ne, če poznaš zgodbe nogometašev, ozadja moštev, zgodbe štadionov, je povsem drugače. Vsi ti dejavniki se na tekmi prepletejo in to nogometu daje poseben čar. Res je, da nogomet spremlja veliko ljudi, a poglobljeno ga spremlja bistveno manj.
Kako pogosto ste tarča moških komentarjev, češ, zakaj se vtikate v nogomet, ki je njihova domena?
Na prvo žogo mi nihče ne verjame, da nekaj vendarle vem o nogometu, ko pa vidijo, kako ga spremljam in kakšne podrobnosti poznam, je drugače. Občasno me zaslišujejo glede statistike, da preizkusijo moje znanje. Priznam, statistike do potankosti iz glave ne poznam. Zato pa imamo Google, kajne?
Kaj pa znameniti offside, prepovedani položaj? Kaj ni to eno od najpogostejših vprašanj, ko se pri ženskah preveri poznavanje nogometnih pravil?
Da, s tem se običajno začnejo moška vprašanja na temo nogometa. Offside? Pa kdo tega ne ve? Nogomet je zelo preprosta igra, pri katerem je edino pravilo to, da zmaga tisti, ki da več golov, edina omejitev, ki lahko zmeša štrene, pa je offside.
"VAR mi je všeč, a bi po mojem mnenju njegovo uporabo morali poenotiti za ves nogomet ali pa naj ga odpravijo."
Na letošnjem svetovnem prvenstvu svojo premiero na svetovnem odru doživlja tudi videoanaliza VAR, ki je v pomoč sodnikom. Kakšno je vaše mnenje o tem sistemu?
Osebno mi je všeč. Nekaj tekem na tem prvenstvu je bilo prav zaradi pomoči VAR-a pravilno in pošteno odločenih. Nogomet je vedno hitrejši, sodnik zlahka kaj spregleda. Poleg tega se vedno več tekem odloča v podaljških, kar kaže na izjemno fizično pripravljenost nogometašev.
Bi pa po mojem mnenju uporabo VAR-a morali poenotiti za ves nogomet ali pa naj ga odpravijo. Sicer pa mislim, da bi tudi Juventus, če bi v ligi prvakov uporabljali VAR, napredoval dlje, kot je.
Kaj je spodbudilo vašo ljubezen do nogometa?
Začelo se je leta 1991, ko me je oče odpeljal k mojim italijanskim sorodnikom v Ligurijo. Stric in teta nista znala besede angleško ali slovensko, jaz pa ne italijansko. Ni mi preostalo drugega, kot da skupaj s stricem po televiziji spremljam nogomet. Dokaj hitro me je podučil: Patrizia: Juventus SÍ! Milan NO! No, tako že od takrat navijam za Juventus.
V Italiji sem spoznala, kaj pomeni čustvena plat spremljanja nogometa. Stric je kar naprej krilil pred televizorjem, se jezil, bil je navdušen, enako je veljalo za mojo teto. Kadar je bila na sporedu pomembnejša tekma, so se ogledu tekme pridružili še prijatelji in sorodniki, potem se je slavje preselilo na ulice, vsi so spremljali tekmo, tudi stare mame. Po tekmi smo se vsi zbrali v lokalu in vsi so govorili samo o nogometu. Njihova strast in čustva ter dejstvo, da se je ves dan vrtel samo okrog nogometa, me je navdušilo in prepričalo.
"Nogomet v Italiji je že zdaj religija, pomembnejši je od politike. Prihod Ronalda v Juventus bo dal celotni Italiji neko samozavest. Njegov prestop se mi zdi izjemna zgodba v vseh pogledih."
Omenili ste Juventus … te dni je vedno več namigov, da naj bi eden od najboljših nogometašev na svetu, tudi pri vas kotira dokaj visoko, Cristiano Ronaldo, Real Madrid v kratkem zamenjal za Juventus. Vi poznate tamkajšnje okolje, je to pravo okolje zanj?
Da, nad novico sem navdušena. Najboljši igralec na svetu odhaja v najboljši klub na svetu. Seveda je Italija pravo okolje zanj, še bolj pa se mi zdi, da je on izjemna pridobitev za italijanski nogomet na splošno. In seveda je Juventus z uspehi, ki jih ima v Italiji in tudi v ligi prvakov, s prekrasnim štadionom, izjemnim profesionalnim okoljem, nepregledno množico vdanih in zvestih navijačev in fenomenalnimi igralci popoln klub zanj.
Prepričana sem, da bo italijanski nogomet, ki je zame že zdaj eden od najboljših, z njegovim prihodom še pridobil na veljavi in ugledu. Z njim se bodo napolnili tudi stadioni, ki v Italiji do zdaj niso bili polni. Nogomet v Italiji je že zdaj religija, pomembnejši je od politike. Prihod Ronalda bo dal celotni Italiji neko samozavest. Njegov prestop se mi zdi izjemna zgodba v vseh pogledih. Se že veselim tekem.
Blog Fuzbal je ljubezen pišete zadnja štiri leta. Kako veliko obveza je? Gre za navdih ali za načrtovane objave?
Za navdih. Vedno pravim, da po 40. letu potrebuješ psihiatra oziroma psihologa ali pa se začneš ukvarjati z nečim, kar imaš rad. Na začetku sem se bala, da zgodb ne bo dovolj, pa je ravno obratno. Toliko jih je, da jih nimam niti časa napisati.
Sicer pa je bistvo bloga predstaviti nogometno dogajanje na način, kot ga spremljam sama. Torej brez kritik in predsodkov …
Rada bi popisala zgodbe ljudi, ki so veliko prispevali k nogometu, zanima me njihov pogled na nogomet, njihov najljubši trenutek … Rada bi pokazala, da nogomet niso samo vrtoglavi zaslužki, o katerih prebiramo, ampak je v ozadju veliko več, so posebne zgodbe, način življenja …
Osredotočiti se želim na obdobje zlate slovenske reprezentance. Mislim, da sta njihov uspeh na EP leta 2000 in uvrstitev na SP leta 2002 in 2010 spremenila slovensko miselnost, da nam je zrasla samozavest. Mislim, da tistega uspeha ne bi smeli kar tako pozabiti.
2