SiolNET. Trendi Odnosi
5,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sebastjan Kristovič

Lahko v koronakrizi najdemo še kaj drugega kot strah in grozo?

5,78

termometer

Koronakriza ne predstavlja samo preizkušnje za naše fizično zdravje, ampak tudi za naše duševno zdravje in odnose, poudarja strokovnjak s področja vzgoje Sebastjan Kristovič, ki meni, da je omenjena kriza, ki zahteva, da smo iz preventivnih razlogov doma, v samoizolaciji, s svojo družino, če jo imamo, priložnost, da svojemu življenju vdihnemo drugo, bolj smiselno vsebino. "Morda je to odločilno obdobje," meni sogovornik.

 


S strokovnjakom za vzgojo Sebastjanom Kristovičem smo se pogovarjali o koronavirusni krizi, ki jo lahko razumemo tudi kot točko preloma, ter o sobivanju z otroki, s katerimi lahko ravno zato, ker smo prisiljeni ostati doma, najdemo nov stik ali okrepimo obstoječega. S strokovnjakom za vzgojo Sebastjanom Kristovičem smo se pogovarjali o koronavirusni krizi, ki jo lahko razumemo tudi kot točko preloma, ter o sobivanju z otroki, s katerimi lahko ravno zato, ker smo prisiljeni ostati doma, najdemo nov stik ali okrepimo obstoječega. Foto: Vid Ponikvar

S Sebastjanom Kristovičem, direktorjem Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo ter profesorjem na univerzi Alma Mater Europaea, smo se pogovarjali o koronavirusni krizi, ki jo lahko razumemo tudi kot točko preloma, ob kateri bi se morali zamisliti in svojemu življenju in odnosom vdihniti bolj smiselno vsebino, ter o sobivanju z otroki, s katerimi lahko ravno zato, ker smo prisiljeni ostati doma, najdemo nov stik ali okrepimo obstoječega.


Dr. Saša Krajnc Trendi Psihoterapevtka svetuje: Tako boste dva tedna izolacije preživeli brez stresa in prepirov #video

Krize so sestavni del življenja – ključno pa je, kako nas spremenijo

Čeprav se profesor psihologije Kristovič strinja, da je kriza, ki s sabo prinaša nov, hitro nalezljiv virus covid-19, večplastna in da je večinski delež posledic negativen, pa tako kot vsaka kriza tudi ta ponuja nekatere pozitivne vidike in priložnosti, ne glede na to, da se v tem trenutku to morda sliši čudno.

"Krize so sestavni del življenja in z njimi se srečujemo vsi. Ključno vprašanje pa je, kako se na te krize naravnamo, kako se z njimi spoprijemamo in kakšni iz te krize pridemo," poudarja Kristovič.

Prepričan je, da bi kljub temu, da se številni Slovenci te dni poleg zdravstvenih vprašanj ukvarjajo tudi z eksistenčnimi, pozornost morali nameniti tudi odnosom.

Pred nami so namreč dnevi in tedni, morda celo meseci, ki jih bomo morali preživeti s svojo družino. Zaradi preventivnih razlogov za zajezitev širjenja okužb je večina ljudi doma. In za mnoge bo to velik preizkus.

"Ko smo dlje časa doma in zunanji stresorji popustijo, v ospredje začenjajo prihajati naši odnosi, vsebina našega življenja, da se med sabo vidimo, začutimo, pogovarjamo, začne se kazati realna vsebina odnosa med možem in ženo, med starši in otroki, začne se kazati, v kolikšni meri so starši resnično navzoči in prisotni v odnosu z otroki, koliko so resnično čustveno na razpolago, v kolikšni meri pa so samo fizično navzoči." "Ko smo dlje časa doma in zunanji stresorji popustijo, v ospredje začenjajo prihajati naši odnosi, vsebina našega življenja, da se med sabo vidimo, začutimo, pogovarjamo, začne se kazati realna vsebina odnosa med možem in ženo, med starši in otroki, začne se kazati, v kolikšni meri so starši resnično navzoči in prisotni v odnosu z otroki, koliko so resnično čustveno na razpolago, v kolikšni meri pa so samo fizično navzoči." Foto: Vid Ponikvar

Biti doma – test za marsikoga

Dejstvo je, da se največ družinskega nasilja, konfliktov, duševnih stisk, depresij, anksioznosti, osamljenosti in najvišje stopnje zasvojenosti izraža ravno med konci tedna in prazniki, poudarja Kristovič, oziroma takrat, ko so ljudje doma.

"Razlog je v tem, da se v tem času življenje in vsakodnevni tempo nekoliko umirita, zunanji stresorji do neke mere popustijo, mrzlična ihta med službo in trgovskimi centri začenja popuščati.

delo od doma Novice Delo od doma: dan si razdelite na 120-minutne segmente

Ob tem pa v ospredje začenjajo prihajati naši odnosi, vsebina našega življenja, da se med sabo vidimo, začutimo, pogovarjamo, začne se kazati realna vsebina odnosa med možem in ženo, med starši in otroki, začne se kazati, v kolikšni meri so starši resnično navzoči in prisotni v odnosu z otroki, koliko so resnično čustveno na razpolago, v kolikšni meri pa so samo fizično navzoči," pojasnjuje.

Kristovič pravi, da to eksistencialno anksioznost do neke mere sicer blažijo zasloni (telefoni, tablice, igralne konzole…), vendar notranja praznina postaja vse glasnejša in ti nadomestki so vedno manj prepričljivi.

"Ko otroci začnejo siliti v starše, zahtevati njihovo pozornost, starši pogosto zagrešijo usodno napako, ko ne prepoznajo otrokove globoke želje in hrepenenja po odnosu, ki je pravzaprav hrepenenje po ljubezni, in to otrokovo nadlegovanje in nemir umirjajo z zaslonom, ki mu ga potisnejo v roke oziroma mu dovolijo uporabo teh naprav. Na ta način jih odnosno in življenjsko izgubljajo – vsak dan, korak po korak." "Ko otroci začnejo siliti v starše, zahtevati njihovo pozornost, starši pogosto zagrešijo usodno napako, ko ne prepoznajo otrokove globoke želje in hrepenenja po odnosu, ki je pravzaprav hrepenenje po ljubezni, in to otrokovo nadlegovanje in nemir umirjajo z zaslonom, ki mu ga potisnejo v roke oziroma mu dovolijo uporabo teh naprav. Na ta način jih odnosno in življenjsko izgubljajo – vsak dan, korak po korak."

Zato otrok sili v starša

Otroci začnejo drezati v svoje starše, ko so ti doma. Zakaj?

"Rekli bi, da zato, ker hočejo njihovo pozornost. Do neke mere je to res, ampak v resnici gre za nekaj globljega," opozarja Kristovič. "Otrok v očeta sili zato, ker ga želi pritegniti, ker ga želi dobiti v odnos, da bo z njim, da ga bo videl in čutil. Da mu bo odnosno oziroma čustveno na voljo – da bosta notranje povezana, da bosta na liniji."

Trendi Nehajmo se ukvarjati z otrokom!

Usodna napaka, ki jo zagreši preveč staršev

Pri tem starši pogosto zagrešijo usodno napako, ko ne prepoznajo otrokove globoke želje in hrepenenja po odnosu, ki je pravzaprav hrepenenje po ljubezni, in to otrokovo nadlegovanje in nemir umirjajo z zaslonom, ki mu ga potisnejo v roke oziroma mu dovolijo uporabo teh naprav.

"Na ta način jih odnosno in življenjsko izgubljajo – vsak dan, korak po korak," opozarja sogovornik.

Ravno zaradi tega odmikanja in umikanja, pravzaprav pa bega v virtualni svet, otroci in mladostniki vedno bolj tožijo o občutkih osamljenosti, notranje praznine, zdolgočasenosti, apatije in občutkov nesmiselnosti življenja in sveta.

Starša se morata odločiti, ali bo čas, ko bomo doma, čas, ko bomo še več časa preživeli pred zasloni in drug mimo drugega, ali pa bi bilo smiselno, da bi prav v tem obdobju v čim večji meri odložili konzole in zaslone ter namesto da bi strmeli vanje, začeli vedno bolj dvigovati oči proti svojim najdražjim." Starša se morata odločiti, ali bo čas, ko bomo doma, čas, ko bomo še več časa preživeli pred zasloni in drug mimo drugega, ali pa bi bilo smiselno, da bi prav v tem obdobju v čim večji meri odložili konzole in zaslone ter namesto da bi strmeli vanje, začeli vedno bolj dvigovati oči proti svojim najdražjim." Foto: Thinkstock Obdobje pred nami je morda odločilno

V obdobju koronakrize, ko bodo družine po cele dneve doma, bo zelo pomembno, da se starša dogovorita, kako in na kakšen način bo družina preživljala ta čas. Njuna naloga je, da postavita pravila in meje, poudarja Kristovič.

"Ali bo to čas, ko bomo še več časa preživeli pred zasloni in drug mimo drugega, ali pa bi bilo smiselno, da bi prav v tem obdobju v čim večji meri odložili konzole in zaslone ter namesto da bi strmeli vanje, začeli vedno bolj dvigovati oči proti svojim najdražjim," se sprašuje.

Izkoristimo to obdobje za najbolj smiselne stvari v življenju

To obdobje predstavlja čas in priložnost za druge življenjske vsebine, na katere v preteklosti morda nismo bili dovolj pozorni.

"Izkoristimo ta, iz tega vidika privilegirani čas, za odnose, za branje, pisanje, načrte, igranje… za najbolj smiselne stvari v življenju," polaga na srce Kristovič.

Morda se nekoliko odmaknemo od te storilnostne naravnanosti in nenehnega, takšnega in drugačnega, aktivizma, svetuje.

"Poskusimo odložiti elektronske naprave in pustimo si preprosto biti drug z drugim. Večeri naj ne minevajo v od televizije utripajočih se sobah ali ob zaslonsko osvetljenih obrazih, ampak naj bo to čas druženja, pogovarjanja, globljega spoznavanja, naj bo to čas iger (monopoli, človek ne jezi se, activity, karte ipd.) in pristnih umirjenih trenutkov."

"Izkoristimo ta čas za odnose, za branje, pisanje, načrte, igranje… za najbolj smiselne stvari v življenju." "Izkoristimo ta čas za odnose, za branje, pisanje, načrte, igranje… za najbolj smiselne stvari v življenju." Foto: Getty Images Zdaj je čas, ko lahko kot družba na novo premislimo, kaj je v življenju res pomembno

Kristovič je prepričan, da je obdobje trenutne krize tudi čas, da kot družba nekatere stvari na novo premislimo. Da razmislimo, kaj je v življenju res pomembno, kaj je bistveno in kaj res šteje.

"Nedvomno je modro, da se v življenju vsake toliko časa ustavimo in naredimo sami s sabo in s svojim življenjem ter odnosi, ki jih živimo, nekakšno življenjsko revizijo," spodbuja.

Trendi Koliko risank je še zdravo?

Sprejmimo krizo kot pomembno točko preobrata, kot novo priložnost

Beseda kriza v človeku zbuja nelagodje, a sam izvor besede pravzaprav ne označuje nekaj negativnega, ampak pomeni moč razlikovanja, izbiro, odločitev, ločitev, sodbo, spor in tudi Kristovič jo vidi v tej luči.

"V tem razumevanju kriza pomeni, da gre za neko pomembno točko preobrata, odločitve oziroma odločilni trenutek. Kriza je pravzaprav pokazatelj, da je treba neke stare vzorce, načine, prakse opustiti in sprejeti nove. V tem smislu je pravzaprav kriza neka nova priložnost. Psihološko, življenjsko in odnosno bi to pomenilo, da je treba dati življenju in odnosom neko drugo, bolj smiselno vsebino. In koronakriza je prav to."

"Krizne situacije v kar največji meri pokažejo in razgalijo, kdo in kaj v resnici smo ter kakšni so naši resnični odnosi. Tako na osebni kot tudi družbeni ravni. Ali nas torej krizne situacije povežejo in smo drug drugemu v oporo ali je ravno obratno." "Krizne situacije v kar največji meri pokažejo in razgalijo, kdo in kaj v resnici smo ter kakšni so naši resnični odnosi. Tako na osebni kot tudi družbeni ravni. Ali nas torej krizne situacije povežejo in smo drug drugemu v oporo ali je ravno obratno." Foto: Getty Images

Krizne situacije razgaljajo človeka in odnose

Kristovič še pravi, da je vsaka kriza pravzaprav kriza odnosov – odnosa do sebe in odnosov do drugih, do dela, do življenja, do smisla in do vsega, kar vidimo in doživljamo.

"Krizne situacije pa kar v največji meri tudi pokažejo in razgalijo, kdo in kaj v resnici smo ter kakšni so naši resnični odnosi. Tako na osebni kot tudi družbeni ravni. Ali nas torej krizne situacije povežejo in smo drug drugemu v oporo ali je ravno obratno," razlaga Kristovič, ki bralcem Siol.net svetuje, naj čas, ki ga bodo preživeli doma, v čim večji meri izkoristijo za pametne, lepe, smiselne in koristne vsebine, ne glede na to, da je v trenutni situaciji na prvi pogled to zelo težko.

V spodnjem posnetku si poglejte, kako čim bolj mirno in brez stresa preživeti dva tedna izolacije brez prerekanja v družini:

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 334
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin