"Kako naj prepoznam moškega, ki se ne želi vezati" #VeronikaSvetuje

Preberite še ostale Veronikine nasvete:

• "Ne zdržim brez seksa, zato si moram nujno najti ljubico"
• "Počutim se kot dekle na poziv"
• Ali naj prijateljici povem, da jo partner vara? 
• "Ves čas mislim nanj, počutim se kot najstnica"
• "Fantje se mi zdijo kot moj oče, pač niso mi namenjeni"
• Ne čutim nobene potrebe po seksu. Kaj naj storim?

Spoštovana ga. Klara.

Ljudje smo kompleksna bitja in prav tako odnosi, ki jih imamo z drugimi in do samih sebe. Na izbiro partnerja, na to, kdo nas privlači in v koga se zaljubimo, vplivajo tako zavedni kot tudi nezavedni vzorci. Bolj ko poznamo sebe, svojo zgodovino in psihologijo na splošno, več možnosti razumevanja, delovanja in odločanja imamo. Kljub temu pa nikakor in nikdar ni lahko! Še posebej zato, ker v odnosu nismo sami.

Dejstvo je, da imamo o delovanju, značilnostih in še marsičem mnogo več znanja kot o nas samih, o delovanju človeške psihe. V tej smeri smo bili leta povsem podhranjeni. Pa vendar se to danes počasi spreminja, kar je super.

Tako se na podlagi poznavanja značilnosti, na primer tega, kakšne značilnosti ima določen ples, določene smuči, avto, pasma psa, določeno glasbilo, delovni položaj itd., za določeno stvar odločimo ali pa ne. Vsaka izmed omenjenih stvari ima podzvrsti in svojo specifiko uporabe. Niso vsake smuči za vsakogar. Ni vsak pes za vsakogar in vsakršno okolje … Vsak večji sistem ima svoj podsistem. Prav tako je pri ljudeh. Vsi smo ljudje, a pravzaprav smo si zelo različni.

Foto: Matej Leskovšek Kako prepoznati takšno osebo?

Na hitro in preprosto bi vam na vaše vprašanje, kako prepoznati osebo, ki ne želi odnosa na dolgi rok, lahko odgovorila, da tega z gotovostjo ne morete vedeti. Lahko sicer na samem začetku osebo neposredno vprašate, ali si želi predanega in dolgotrajnega odnosa. Tisti, ki si ga ne želijo, to vedo. Po drugi strani pa je odnos nekaj, kar se razvija, in skozi čas se začnejo kazati določeni vzorci, vedenje, mišljenje … posameznika. In skozi čas lahko tudi vidite ali ugotovite, da stvari ne peljejo dalje.

Če pa pogledamo na psihološke razloge, po katerih me sprašujete, so stvari malo bolj kompleksne in zahtevajo bolj kompleksen odgovor.

Kot sem že omenila, ljudje psihologijo še vedno pogosto razumejo kot nekaj nepotrebnega, samoumevnega. Posledično je na splošno še vedno premalo znanja o človeškem delovanju, s tem pa tudi o izjemno pogostih duševnih težavah in motnjah, ki močno vplivajo na značajske oz. osebnostne lastnosti ter s tem na čustvovanje, doživljanje, odzivanje in vedenje ljudi. S tem posledično tudi na same odnose.

Za boljši vpogled in razumevanje naj tokrat na kratko, zelo na kratko predstavim nekaj značilnosti določenih motenj, ki jih/jo ima, verjeli ali ne, marsikatera oseba, s katero ste v vsakodnevnem stiku. Morda vaša žena ali mož, vaš otrok ali vi sami. Poznamo anksiozne oziroma tesnobne motnje, somatoformne in disociativne motnje, motnje razpoloženja, osebnostne motnje, razvojne motnje, shizofrenijo in druge psihotične motnje. O nekaterih motnjah se danes že veliko govori (npr. o depresiji, tesnobi), a še vedno premalo.

Močno namreč verjamem, da bolj ko stvari poznaš, bolj ko veš, za kaj gre, lažje se s stvarmi spoprijemaš oziroma se zaveš, kaj lahko narediš. Veš, kako lahko pomagaš sebi ali drugemu, kaj je v tvoji moči in kaj nikakor ni. In navsezadnje veš, s kom ali s čim imaš opravka.

Oseba s popačenim dojemanjem sveta

Tako lahko ugotoviš, da imaš opravka npr. s hipohondrom, ki je oseba, okupirana z možnostjo obstoja določene bolezni. V tem primeru nobena zagotovila zdravnikov, kaj šele vaša, da ni tako, ne pomagajo. Oseba s popačenim dojemanjem sveta, ki je videti povsem normalno, misli, da je grda oz. da ima neko vizualno napako, ki jo vsi vidijo oz. vidijo zgolj to napako. O nasprotnem je nikakor ne morete prepričati.

Lahko imaš ob sebi osebo ali si sam oseba, ki menjava razpoloženje od popolne vznesenosti do popolne potrtosti, obupa oz. depresivnih epizod. Sprašuješ se, kaj se dogaja z vami oz. vama, pravzaprav pa gre za bipolarno motnjo, ki je lahko tudi čisto sezonske narave. Posameznik je lahko, na primer, depresiven pozimi in maničen poleti.

Da ne govorimo o osebnostnih motnjah, ki dejansko predstavljajo ukoreninjen način razmišljanja, čutenja in vedenja in velikokrat povzročajo veliko gorja tako osebi sami kot tudi osebam ob njej. Težava pri osebnostnih motnjah je, da oseba z osebnostno motnjo ne čuti nobene motnje ali ovire, močno pa jo čutijo osebe ob njej. Še večja težava je, da osebnostne motnje najdemo pri veliko ljudeh. Kot že omenjeno, pri ljudeh, s katerimi ste v vsakodnevnem stiku (v šoli, službi, doma …), ne veste ne vi ne ta oseba, kaj se pravzaprav zares dogaja.

Tako lahko čisto na hitro pogledamo v mejno osebnostno motnjo (o. m. borderline), za katero je značilno (poleg še drugih stvari), da ima oseba bežne, nestabilne, burne odnose in je nagnjena k iskanju stalnih težav.

Foto: Thinkstock Ljudje z antisocialno osebnostno motnjo kažejo nespoštovanje do občutkov in pravic drugih. Sebično si vzamejo, kar hočejo, in delajo, kar se jim zljubi. Laganje in goljufanje sta del njihove narave in tako pogosto za seboj tudi v partnerskih odnosih puščajo veliko strtih src. Velikokrat niti sami ne znajo ločiti resnice od laži. Veliko pa jih je zelo uspešnih v svojih poklicih.

Ljudje s shizoidno osebnostno motnjo se izogibajo tesnim odnosom z drugimi ljudmi, kar velja tudi za romantične in spolne odnose, ter imajo zelo omejen razpon čustev. Pogosto se jih dojema kot vzvišene, hladne in brezbrižne, prav tako jih ne gane ne kritika ne pohvala, vsaj ne na videz. Pogosto neizmerno trpijo zaradi izolacije, so pa prav tako lahko izjemno uspešni v karieri.

Kaj pa ljudje, ki so pretirano nagnjeni k dramatičnosti, teatralnosti? Ste že srečali osebo, ki vas je objemala, čeprav ste jo komaj spoznali, ali osebo, ki je pretirano zapeljiva v svojem obnašanju in vedenju ter pretirano obremenjena s svojim videzom in jo moti, če ni v središču pozornosti? V takih primerih lahko govorimo o histrionični osebnostni motnji.

Poznamo pa tudi izogibajočo osebnostno motnjo. Za osebe s to motnjo je značilno, da so zelo občutljive na mnenja drugih, imajo ekstremno nizko samopodobo in ekstremen strah pred zavrnitvijo. Posledično se pogosto izogibajo tesnim odnosom. Lahko bi rekli tudi, da raje zbežijo, zapustijo, kot da bi bili zapuščeni.

Nekateri se na odnos "prilepijo"

Po drugi strani imamo odvisnostno osebnostno motnjo, ko se osebe na odnos "prilepijo". Ti ljudje so popolnoma odvisni od drugih. Za vsako odločitev potrebujejo mnenje drugega in poskušajo ustreči drugim v vseh pogledih. Da le ne bi bili zapuščeni.

Čeprav imamo določene klasifikacije in seveda tudi merila za postavitev diagnoze, se je treba zavedati, da se motnja pri vsakem posamezniku odraža drugače. Prav tako se vsakemu posamezniku prilagaja spoprijemanje z določeno motnjo, zdravljenje ali uravnavanje motnje.

Glede na to, da na nastanek motenj, na naše razmišljanje, čutenje, vedenje, vzorce, želje, vrednote in tako dalje vedno vpliva skupek psiholoških, bioloških in socialnih vplivov, je stvar pogosto še bolj zapletena. Vseeno pa ni vse tako črno. Ob širitvi znanja in s tem obzorij prideta tudi mirnost in olajšanje. Prideta zavedanje in vedenje, kaj ste, kaj vas privlači in zakaj, kaj si želite in česa ne. Ne nazadnje tudi to, kako se z določeno stvarjo v življenju spopadati. Najhuje je ne vedeti. Z vsem tem pa pride tudi ljubezen do sebe, drugih in do življenja.

Kaj pa menite vi? Napišite v komentarje.