Do katere starosti je treba otroku pomagati pri učenju?

Pomembno je, da podpora pri učenju ne pomeni reševanja težav namesto otroka, ampak nudenje pravočasne pomoči in vodstva, da postane samozavesten in uspešen učenec. Do kdaj? To se lahko razlikuje od otroka do otroka, saj se vsak uči različno hitro in na svoj način. Pomembno je tudi upoštevati, da se otrokove potrebe in sposobnosti lahko spreminjajo s časom.

Na splošno naj otrokova pot do samostojnega učenja sledi naravnemu razvoju in posameznim potrebam otroka. Spremljajte njegov napredek, bodite spodbudni in prilagajajte raven pomoči glede na njegove potrebe. Pri mlajših otrocih je običajno, da potrebujejo več pomoči in usmerjanja pri učenju. V tej fazi se osredotočite na razvoj temeljnih veščin, kot so branje, pisanje, matematika, komunikacija, razumevanje navodil, organizacija in samodisciplina. Ko otrok raste in napreduje v šolskem sistemu, je pomembno postopoma spodbujati samostojnost. Spodbujajte ga, da prevzame več odgovornosti za svoje učenje in da samostojno rešuje šolske naloge. Pri tem ga spremljajte in bodite na voljo za vprašanja in pomoč, če jo potrebuje.

Cilj je, da otrok postopoma postane neodvisen pri učenju in razvije ustrezne učne strategije ter organizacijske veščine. To mu bo omogočilo, da bo samozavestno in uspešno nadaljeval svojo učno pot.

V zadnji triadi bi se otrok moral znati učiti sam

Gledano v celoti je težko govoriti o točni starosti, kdaj otrok postane samostojen pri šolskem delu. Sta pa prva in druga triada osnovne šole obdobje, ko otroka spremljamo, ga opazujemo, mu pomagamo pri učenju in smo pozorni na težave, ki se lahko pojavijo.

Strokovnjaki svetujejo, sta prvi dve triadi idealno obdobje, da otroka opremimo z metodami učenja, mu pomagamo pri organizaciji in ga seznanjamo z učenjem in učnimi navadami. Tako se lahko ob prehodu v zadnjo triado ali pa morda že v obdobju šestega razreda starši začnemo umikati. Če vemo, da je otrok opremljen z veščinami učenja, to tudi lažje storimo.

V zadnji triadi se učna snov že toliko poglobi, da starši pri učenju pogosto težko pomagamo, zato je toliko bolj pomembno, da do takrat otrok že ve, kako se učiti in kam se obrniti po pomoč.

Kolikor se le da, se skušajte izogniti kontekstu, da je učenje nekaj zelo resnega. Dejstvo je, da je najučinkovitejše tisto učenje, ki je zabavno, enostavno in povezano s pozitivnimi čustvi, čemur pritrjujejo tudi nevropsihološke raziskave.

Naj učno okolje vzbuja pozitivna čustva

Pomagati otroku pri učenju je izjemno pomembno za razvoj njegovega znanja, samozavesti in uspeha v šoli. V prvi vrsti je pomembno ustvariti okoliščine, ki spodbujajo pozitivna čustva ne glede na to, ali mu je učna snov všeč ali ne. Pri otroku je lahko to že samo občutek, da je nekdo ob njem, zgolj naša fizična prisotnost.

Ne gre zapostaviti tudi vidika gibanja. Pri učenju vsi potrebujemo veliko gibanja, še sploh pa tisti, ki informacije najlažje sprejemajo prek čutenja in gibalnega aparata. Tu je na voljo mnogo rešitev, treba pa je biti fleksibilen in odprt. Denimo, namesto sedenja za mizo se lahko snov posname in se jo posluša tudi med sprehodom. 

Tukaj pa je še nekaj dodatnih nasvetov.

Ustvarite pozitiven učni prostor: Zagotovite mirno učno okolje brez motenj. Otroku omogočite primeren delovni prostor, kjer se lahko osredotoči na šolske naloge.

Razvijajte rutino: Pomagajte otroku vzpostaviti redno učno rutino, ki vključuje čas za učenje, počitek in igro. Stabilnost bo otroku omogočila boljšo organizacijo in upravljanje časa.

Spoštujte otrokove potrebe: Poslušajte otroka in bodite pozorni na njegove potrebe. Vsak otrok se uči drugače, zato prilagodite pristop glede na njegove zmožnosti in preference.

Bodite vzor: Pokažite pozitiven odnos do učenja. Če otrok opazi, da cenite znanje in ste radovedni, bo bolj verjetno, da bo sledil vašemu primeru.

Spodbujajte vprašanja: Spodbujajte otrokovo radovednost z odgovarjanjem na njegova vprašanja ali skupnim raziskovanjem odgovorov.

Pohvalite trud, ne le rezultate: Pohvalite in spodbujajte otroka za njegov trud in vztrajnost pri učenju, ne glede na končne rezultate.

Uporabite različne metode učenja: Raziskujte različne metode učenja, da ugotovite, katera najbolje ustreza otroku. To lahko vključuje vizualne, slušne ali kinestetične pristope.

Naučite ga organizacije: Učenje organizacijskih veščin, kot so uporaba planerjev ali to-do list, mu bo pomagalo bolje upravljati šolske obveznosti.

Spodbujajte bralno navado: Branje je ključno za razvoj znanja. Spodbujajte otroka k rednemu branju knjig, časopisov ali revij, ki ga zanimajo.

Vključite igro v učenje: Učenje skozi igro je lahko zabavno in učinkovito. Uporabite igre, kvize in interaktivne pripomočke za utrjevanje snovi.

Povežite učenje z vsakdanjim življenjem: Otroku pomagajte razumeti povezavo med šolsko snovjo in resničnim svetom. Tako bo bolje razumel, zakaj je učenje pomembno.

Iščite pomoč, če je treba: Če otrok kaže težave pri učenju ali razumevanju snovi, poiščite strokovno pomoč učiteljev ali učnih terapevtov.

Spodbujajte samostojnost: Spodbujajte otroka, da prevzame odgovornost za svoje učenje in si postavlja cilje.