Nedelja, 30. 7. 2017, 4.02
7 let, 1 mesec
"Vsi najboljši parfumi so bili že narejeni" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Rihard Knafelj je po poklicu internist, sicer pa tudi strasten zbiratelj in veliki poznavalec parfumov. Dobro pozna zgodovino in sodobnost dišav, s katerimi krasimo telo.
Užitek je poslušati Riharda Knaflja, sicer zdravnika, ko pripoveduje o parfumih. Med opisovanjem in razmišljanjem o vonjih živo razpira tudi zgodovino parfumov in zgodbe, ki so v ozadju nastanka posameznih, tudi večnih, dišav. V svojih zbirki ima več kot 200 stekleničk parfumov, nekatere so tudi le nekajmililitrske, med temi pa tako prav posebni, predvsem pa skrbno izbrani, primerki.
Kateri parfum nosite danes?
Svojega najljubšega, kar je moška parfumska voda Opium od YSL. Je težka, sladka, mehka … Ljudje se jo bojijo nositi.
Če ste opazili, mi je ob opisovanju dišave zmanjkalo pridevnikov. Za parfume jih nimamo, zato se o njih zelo težko pogovarjamo. Zame težek vonj pomeni nekaj drugega kot za vas, na primer. Nekdo bo rekel, da je nekaj sveže, meni pa bo to dišalo po postani vodi. Omejenost v tem pa ne velja samo za slovenski jezik, temveč na splošno.
Vendar, če pogledamo v zgodovino, so že prve civilizacije uporabljale parfume. Od Sumercev do Egipčanov, ki so uporabljali tudi dišeče kroglice, ki so si jih dajali pod pazduhe. Rimljani so se kopali v dišečih soleh. Vonj z namenom prikrivanja lastnega vonja in vonj z namenom kazanja družbene pozicije nas ves čas spremlja. Dišave so tako del kultur že tisočletja, pa vendar smo v izrazoslovju na tem področju izjemno revni. Nimamo besed za opisovanje parfumov.
Je vsak dan pravi za parfum?
Absolutno.
Strastni zbiralec in poznavalec parfumov Rihard Knafelj ima v svoji zbirki več kot 200 primerkov izbranih parfumov. O vsaki od teh dišav lahko pripoveduje zgodbo o njenih aromah in nastanku.
Od nekdaj posvečate toliko pozornosti vonjem?
Moje otroštvo je dišalo po Chanelu 5 in mehkem cvetličnem vonju parfuma Paris. Dišalo je po mehčalcu Bohor, dišalo je po začimbah z noninega vrta, vonj svinjine sem sovražil in ga še danes ne maram. Dišalo je po milu iz osnove šole in smrdljivi gobi za brisanje table.
Moji spomini so vezani na vonje. Spomnim se vonja lekarne, laboratorija, kjer so nam jemali kri, vonja zobozdravniške ambulante …
Odziv na posamezen vonj ni le stvar okusa, razreda, kulture, temveč tudi posameznikovih spominov, kot pravite. Več je dejavnikov, na podlagi katerih se odzovemo na vonj?
Spomin je zelo močno vezan na vonje, kar pa ima tudi nevrološko in anatomsko podlago. Center za vonj in spomin v možganih ležita skupaj, prav tako pa sta tudi dobro povezana.
Ljudje imamo sicer v primerjavi z živalmi slabo razvit voh, vendar pa imamo zelo blizu temu centru amigdalo, jedro za čustva. Pri čemer pa so živčne povezave med enim in drugim centrom zelo dobro razvite. Zato se bo nekdo, ki bo zavohal cimet, ob tem spomnil na štrudelj svoje stare mame, s katero je imel lep odnos, in bo tako to zanj prijeten vonj. Nekdo, ki na primer ne mara mlečnega zdroba, se bo ob cimetu spomnil na to in zato ne bo prijetno. Ali pa ti ne bo dobro, ko boš na avtobusu zavohal parfum učiteljice, ki te je terorizirala.
"Moji spomini so vezani na vonje. Moje otroštvo je dišalo po Chanelu 5 in mehkem cvetličnem vonju parfuma Paris. Dišalo je po mehčalcu Bohor, dišalo je po začimbah z noninega vrta, vonj svinjine sem sovražil in ga še danes ne maram. Dišalo je po milu iz osnove šole in smrdljivi gobi za brisanje table."
Govoriva o Proustovih magdalenicah, senzoričnih sprožilcih spominskega sveta.
To so sprožilci, ob katerih lahko popolnoma odtavaš. Sam imam zaradi sošolca iz srednje šole, zaradi kombinacije vonjev, ki so se pri njem prepletli, zelo slab spomin na parfum Light Blue. In čeprav gre za dišavo, ki je sama po sebi dobra, imam do nje odpor, ker z njo pride vsa navlaka, shranjena v mojem spominu.
Kako vidite širino parfumov, ki smo ji danes priča?
Parfumska industrija je v našem času šla v izjemno skomercializirano pot, ki mi zelo ni všeč. Parfum je postal nekaj, kar moraš imeti, pri čemer pa je vseeno, kaj zliješ nase. Po možnosti je to nekaj, kar je pač in. Ob tem pa tako tudi ni pomembno, kdo ga je naredil oz. je praviloma bolje, če je podpisan Justin Bieber ali pa neka druga muha enodnevnica med igralci in pevci.
Manjka nam izobraževanje o tem, kaj je dober parfum. Premalo je splošnega zavedanja o tem. Ob tem, da vsaka parfumska hiša želi vedno izdati tudi nek sezonski parfum, pri katerem pa je vseeno, kaj naredijo. Na trgu je poplava parfumov. Samo da je novo in moderno. Vendar, moderno glede na koga in kaj?
Neverjetno je, koliko šunda prevohaš na avtobusih, na trgu, v kavarni. Če seštejemo, koliko denarja ljudje porabijo za te ceneno dišeče, a še vseeno ne poceni, parfume, je to primerljivo s plačilom za stekleničko kakovostnega parfuma, ki diši bolje in dlje. To velja predvsem v primeru žensk, pri moških je namreč to nekoliko drugače.
"Chanel in Guerlain sta parfumski hiši, ki še dandanes po kakovosti in izvirnosti streljata daleč čez vse druge parfumske hiše, kar se pozna tudi cenovno."
Kako drugače?
Moški v veliki večini nosijo, namenoma nisem rekel nosimo, tisto, kar jim za darilo prinese dekle, fant ali žena. Če jim je parfum všeč, ga nato kupujejo kot mleko. Gredo v parfumerijo, ga vzamejo s police, kupijo in odidejo.
Moški načeloma zelo hitro ostanejo pri enem parfumu, zato se na srečo pri njih ne pojavlja toliko novotarij in ponesrečenih primerkov parfumske industrije, kot se to dogaja pri ženskih dišavah. Moški vonji so tudi veliko bolj dolgočasni.
Vendar so parfumi, kjer je v liniji za oba spola, moška različica lahko velikokrat boljša.
To pa zato, ker je moški nastal iz ženske različice. Nikoli ne gre v obratno smer. Iz ženskega parfuma odvzamejo določene note in dodajo tipične moške vonje, kot so sivka in lesni toni. Na ta način maskularizirajo dušo parfuma in jo naredijo privlačnejšo in sprejemljivejšo moškemu trgu.
Se strinjate, da obstajajo ženski in moški vonji?
Ne. Parfum je namreč lahko zelo kakovosten, namenjen enemu ali drugemu spolu, a na tebi kot posamezniku še vedno nujno ne diši dobro. Določen vonj bo na nekom deloval tako odlično, da te paralizira, na drugem pa lahko ravno nasprotno. Nekdo bo dal na primer nase Opium, a če mistificirava, ker ga ne zna nositi, na njem ne bo deloval. Pri parfumu gre namreč tudi za odnos, zato, kako z njim žariš … Drži, da se vonj razvija glede na vsebnost maščobe v koži, temperaturo posameznih delov telesa, pa vendar so še drugi dejavniki.
Je pa veliko parfurmerjev, ki so delali parfume večinoma za ženske, te tudi sami nosili. Kot na primer Guerlain. Mimogrede, ta hiša je danes poleg Chanela edina na svetu, ki ima za izdelovanje dišav svoja polja vrtnic, jasmina in plantaže vanilje.
Kateri cvetovi prevladujejo pri vsaki od omenjenih hiš?
Chanel ima v Grasseu v Provansi velike plantaže vrtnic. Gojijo tudi irise in jasmin. Za svoje parfume tako še vedno uporabljajo naravne sestavine. Enako velja za Guerlain, ki imajo na otokih blizu Reuniona svoje plantaže vanilje.
Sta pa to dve parfumski hiši, ki še dandanes po kakovosti in izvirnosti streljata daleč čez vse druge parfumske hiše, kar se pozna tudi cenovno.
Poznavalec parfumov pravi, da so bili vsi najboljši parfumi že narejeni. Sploh pred desetletji. Zanj se v zadnjih 25 letih ni na ravni novih dišav zgodilo nič vznemirljivega, pretresljivega in presežnega.
Govoriva o sintetičnih parfumih.
Sintetična parfumerija se je začela okoli leta 1880 z Guerlainovim parfumom Jicky. Spremlja pa vse velike parfume vedno tudi zgodba, pa naj bo romantična ali tragična, vedeno gre za neko sporočilo.
Jicky je bil javnosti predstavljen na svetovni razstavi v Parizu leta 1889, kjer je Guerlain jasno povedal, da gre za prvi sintetični parfum. Čeprav ni bil prvi, saj je obstajal eden pred njim, a v tem primeru so si upali to prvič povedati. V njem so uporabili sintezno molekulo vanilina. Jicky je zelo poseben vonj, ki se je ohranil do danes.
Guerlain se je pozneje sicer vrnil na naravno vaniljo, kljub temu, da je to veliko dražje. Tako se je odločil, ker je v naravni esenci še veliko dodatnih not, ki niso čisti vanilin in dajejo bogatejšo aromo. Vendar pa Jicky v imenu izvirnika še vedno delajo z umetnim vanilinom.
Kaj so za vas večni parfumi, Jicky, verjetno?
Absolutno. Enako velja za parfum Mitsouku, s čimer smo še vedno pri Guerlainu. Gre za star vonj. Ne moremo mimo Chanela 5, ki je moj najljubši in menim, da je to najboljši vonj. Velikokrat rečem, da bom vsakega, ki bi trdil, da ni tako, prepričal, da nima prav.
Prepričajte tudi nas.
Spremlja ga neverjetna zgodba o Coco Chanel, ki je bila največja boemka in hedonistka 20. stoletja. Čeprav je po eni strani dajala zelo asketske izjave o pogledu na svet, modo in lepoto. Dejala je, da so najboljše stvari na svetu zastonj. Naslednje najboljše pa, da so izredno drage.
Govorimo o ženski, ki je imela vse na svetu. Bila je prva modna oblikovalka, ki se je odločila, da bo naredila parfum. Oblikoval ga je eden od njenih ljubimcev Ernest Beaux. V dišavi je prepletel nemogoče. Naravne vonjave je zmešal z aldehidi, novimi kemičnimi spojinami, ki so jo po legendi v parfumeriji uporabili prvič. Njihova visoka koncentracija pa je prinesla revolucijo v parfumeriji, mejnik v tej industriji.
V Chanelu 5 so vrtnica, jasmin in še cel kup drugih tradicionalnih vonjev. Coco je rekla, da ženska ne sme dišati po šopku, temveč po ženski. In to jim je tudi dala. Neverjetno se mi zdi, ko ljudje za Chanel 5 rečejo, da diši po stari mami. Vendar, kako diši stara mama? Moja je dišala po Mitsoukuju. Na vseh mogočih blogih in modnih revijah je Chanel 5 iz leta v leto še vedno izglasovan kot najbolj seksi ženski parfum.
"Sintetična parfumerija se je začela okoli leta 1880 z Guerlainovim parfumom Jicky. Spremlja pa vse velike parfume vedno tudi zgodba, pa naj bo romantična ali tragična, vedno gre za neko sporočilo."
Sami pravite, da je pri tem parfumu, kot tudi pri drugih, zelo pomembna zgodba.
Drži. Spremlja ga tudi zgodba o Marilyn Monroe, ki je v enem intervjuju, ko so jo vprašali, kaj nosi v postelji, odgovorila, da samo nekaj kapljic Chanela 5.
Po drugi svetovni vojni, ko so zavezniške sile vstopile v Francijo, je Coco Chanel v svoji trgovini vsem ameriškim vojakom za njihove žene podarjala stekleničke Chanela 5. Ta je bil ne nazadnje na seznamu produktov, ki so si jih Američanke želele iz Evrope na prvem mestu. Obstaja tudi Rooseveltovo pismo, v katerem se ženi opravičuje, da ni mogel dobiti razprodanega Chanela 5. Ima pa parfum tudi temno zgodovino.
Kakšno?
Med drugo svetovno vojno so iz Grassea v ZDA tihotapili sestavine, da so potem v New Jerseyju nadaljevali izdelavo parfuma.
Številka pet pa se nanaša na peto različico parfuma, ki ga je ob oblikovanju dišave na koncu Coco izbrala.
Drži. Bila pa je pet tudi Cocojino srečno število. Bila je namreč izjemno vraževerna. Parfum 19 je, ker je to datum njenega rojstva.
Govoriva o vsebini parfuma, kaj pa njegova embalaža? Tudi ta je namreč njegov pomemben del.
Steklenička je nekaj, kar se razvija vzporedno z dišavo. Te so bile umetniško delo. Če si želel dati na trg dober parfum, si stekleničko naročil pri Lalique' ali Bacarat dinastijah oblikovalcev iz stekla in kristala. Tako je sama dišava imela dodano vrednost že zaradi tega.
Vendar Coco ni naredila tega. Za Chanel 5 je izbrala navadno lekarniško stekleničko, v kateri so sicer prodajali sirup proti kašlju. Želela je namreč, da je vsa umetnost v steklenički. Pri čemer pa je ta postala ikonska in je danes skupaj s škatlo del stalne oblikovalske zbirke v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (Moma).
Za Chanel 5 poznavalec parfumov Rihard Knafelj pravi, da je najboljši in njemu najljubši vonj. "Spremlja ga neverjetna zgodba o Coco Chanel, ki je bila največja boemka in hedonistka 20. stoletja. (...) Coco je rekla, da ženska ne sme dišati po šopku, temveč po ženski. In to jim je tudi dala. (...) Na vseh mogočih blogih in modnih revijah je Chanel 5 iz leta v leto še vedno izglasovan kot najbolj seksi ženski parfum."
Je tudi za vas pomemben del parfuma embalaža?
Vsekakor, čeprav je to lahko dvorezni meč. Ne predstavljam si namreč ženske, ki bi v svoji torbici želela nositi stiletto čevelj, ki je oblika stekleničke enega od sodobnih parfumov. Obstaja tudi steklenička parfuma, ki je v obliki embalaže čistila za čiščenje stekla. Kdo si želi imeti to? Ali pa parfum, ki ima na pokrovčku 20-centimetrski plastični cvet. Mene vse to odvrne in si ne želim teh vonjev niti poskusiti.
Kateri so vonji, ki vas na ravni parfumov ne zanimajo?
Žal velika večina sodobne parfumerije. Obstajajo hiše, ki so nekoč delale vrhunske parfume, a so v današnjem času podlegle komercialnemu pritisku in zdaj ponujajo šund.
Če se vrnemo h Guerlainu. Pred leti so naredili parfum La Petite Robe Noire (Majhna črna obleka - kos oblačila, ki ga je dizajnirala in poimenovala Coco Chanel), ki je ponesrečen vonj vrtnic. Pri tem so naredili celo to, da mešanice, vmesne korake, ki nastajajo v procesu dopolnjevanja, vodijo do končnega parfuma, zdaj vsako leto ponudijo na trgu kot različice osnovne linije. Ne vem sicer, kakšen je tržni rezultat tega, a kar se mene tiče, gre za slabe izdelke, ki razvrednotijo njihovo delo.
"Steklenička je nekaj, kar se razvija vzporedno z dišavo. Te so bile umetniško delo."
Kje vse vidite razlog za skomercializirano sodobno parfumerijo, kot pravite?
Predvsem v tem, da nas ni nihče naučil, kaj je v tem kontekstu dobro. Ko opazujem ljudi v parfumeriji, vidim, kako parfum nanašajo na srajce, bluze, besno drgnejo zapestja, ki so jih prej poškropili s parfumom in nato še drgnejo zapestja po vratu.
Tega ne počneš, saj s tem takoj odstraniš zgornjo noto parfuma. V kožo na zapestju si utrl parfum, ki bo morda na vratu, zaradi pralnega praška s srajce in šampona, dišal popolnoma drugače.Torej, parfumov že nanesti ne znamo tako, da bi od njega dobili največ. Res je, da sicer ni nič narobe s tem in ga lahko naneseš, kakor želiš, pa vendar.
So pa parfumi danes veliko bolj dostopni.
Vsekakor. Čeprav zanimivo, v nekdanji Jugoslaviji smo izdelovali svoje parfume. Krka je delala odlične stvari, na primer parfum Tricia. Še pred tem je bil neki bela mačka, črni mačkon, nekako tako se je imenoval. Ta parfum je razstavljen v muzeju parfumov v Barceloni.
Spomnim se, kako so naši dedki dišali po vodici po britju Pino silvestre.
Kako pa si nanesti parfum, da bi od njega dobili največ?
Ko preizkušam parfum, vedno najprej povoham zamašek, saj si s tem kupim čas. Večina parfumov je narejenih piramidno.
Obstajajo vrhnje note, ki jih najhitreje zavohamo in tudi najprej izhlapijo, pomenijo pa naš prvi stik z dišavo. Hkrati, a veliko manj intenzivno začnejo hlapeti srednje note, ki dajo parfumu dušo in ki se skupaj z osnovnimi notami sproščajo v naslednjih urah. V zamašku parfuma pa tako loviš srednje in spodnje note. Težava je, če so parfumi na toplem in na svetlobi, saj se sestavine parfuma razgradijo in postanejo žarke ter te tako zavedejo.
"Pri parfumu gre namreč tudi za odnos, za to, kako z njim žariš … Drži, da se vonj razvija glede na vsebnost maščobe v koži, temperaturo posameznih delov telesa, pa vendar so še drugi dejavniki."
Kaj je naslednji korak?
Parfum razpršim v zrak in pomaham s pivnikom, papirjem, po zraku, ker me zanima, kaj se bo ujelo. Na kožo pride šele takrat, ko mi je všeč, kar sem povohal v predhodnih korakih.
Kako si izbirati pravi parfum?
Dobro je preizkusiti posamezne predstavnike razredov (cvetlični, orientalski, sveži, lesni, aldehidni ipd.), da sploh vidiš, kaj ti je všeč. Od tam naprej pa nato raziskovati.
Kako pa je s sezonskimi parfumi?
V svojem najljubšem parfumu, Opiumu, pozimi vonjam čisto druge note. Takrat dobijo izraz sladke note in v njem tako voham rozine, nekaj toplega in prijetnega. Čez poletje preglasijo pomaranče, ki so tople in sladke.
Drži, da poleti ljudje raje nosijo lahke vonje, ki bi jim po parfumerijskem poimenovanju rekli hesperidinske note. Te temeljijo na citrusih, bergamotki, rožmarinu in sivki. Torej, gre za sveže vonje. Medtem ko danes nekateri parfumerji dodajajo vonj kumare in mete. Prav zadnja pa je zame nekaj, kar ne spada v parfum, temveč v zobno pasto in ustno vodico.
"Takrat ko je nanašanja parfuma obred in je to nekaj več, kot na primer, ko grem v opero, potem s stekleničko naredim silhueto telesa v zraku in se čez to sprehodim. Tako diši vse, lase, obraz, roke in telo."
Oblikovanje vonjev ima svoje različne smeri.
Na ravni parfumov so se porušile vse meje in tabuji. V parfumeriji obstaja zame čisto nepredstavljiva nova smer, ki na primer v dišave vnaša feromone. In tako vohaš parfum, ki smrdi po potu. Na spletu na parfumskih blogih lahko dobiš tudi parfume z ekstrakti vaginalnih sokov.
Obstajajo tudi zapisi, da je veliki ljubitelj parfumov Napoleon, ko se je iz pohodov vračal domov, ženi Josephine pisal, naj se preneha umivati. Med stegni je nosila tudi robček, ki mu ga je nato poslala.
Kaj je za vas dober parfum?
Da je v njegovem ozadju zgodba, vendar pa ni nujno, da ta govori o neuslišani ljubezni Jickyja ali da je to vraževerna Coco Chanel. Zame je dovolj nadobuden kemik, ki se usede v laboratorij in v njem zameša nekaj novega. Ali pa, da gre za zgodbo o vonju, v katerem želiš ujeti spomin na nekaj.
Pomembna je uporaba kakovostnih sestavin in četudi so te umetne, naj bodo dobre. Pomembno je tudi, da ne gre za precej razredčene mešanice, ki se razdišijo v pol ure.
Koliko imate doma parfumov?
Čez 200. Vendar so med temi tudi tisti v malih, nekajmililitrskih epruvetah, s katerimi si med seboj ljubitelji parfumov mednarodno izmenjujemo določene primerke. Povezujemo se prek spletnih strani, kamorkoli potujem, vedno obiščem tudi stare in nišne parfumerije.
Ste kdaj zaradi kakšnega parfuma odšli v določen kraj?
Ne, sem pa šel s tem namenom na Havajih obiskat plantažo vanilje, ki je edina na ameriških tleh in kjer rastlino vzgajajo za uporabo v prehrani. Z lastnikovim sinom, ker gre za družinsko podjetje, sva tako imela nekajurni pogovor, saj se ni zavedal, da je to mogoče uporabiti tudi v industriji parfumov.
Ne dolgo nazaj ste o vanilji in parfumih predavali študentom medicine na kongresu Pro and Contra. Zakaj ste izbrali prav to sestavino?
Vanilja je v parfumeriji precej izmuzljiva aroma, ker se ti zna tako neizmerno maščevati ali pa te nagradi. Zanjo uporabljam izraz, da je meja med biti seksi ali biti cenen pri njej zelo tanka. Ponavadi jo spoznaš šele, ko si šel čez.
Vanilja je tako lahko izjemno prefinjena, kot na primer pri Guerlainu. Vse drugo pa je ceneno in se je z njo ponesrečilo tudi dobrim parfurmerjem. Uporaba vanilje kot sestavine v parfumu je zadnja trdnjava, na kateri se izkaže oblikovalec vonjev. Je pa to daleč od tega, da je moja najljubša aroma. Sam namreč še vedno ostajam pri aldehidih.
Ste kdaj razmišljali, da bi tudi sami naredili parfum?
Mislim, da so najboljši parfumi že narejeni. Kar je nastalo v zadnjih 25 letih, ne morem reči, da gre za kaj presežnega. Saj naredijo tudi kaj dobrega, vendar ne, da bi šli čez vrh ali da bi me vonj pretresel.
Zelo veliko sem si obetal od novega Chanelovega parfuma Boy, za katerega pravijo, da ni za moške in ne za ženske, temveč ljubitelje parfumov. Namenoma so rekli, da ni unisex, saj ne marajo te besede. Vsa zgodba, ki ga je spremljala, me je navdušila, tudi parfum je dober, ampak tukaj se konča. Pred letošnjo jesenjo naj bi prišel na trg nov parfum Gabriel, za katerega imam zdaj manjša pričakovanja.
"Vonj z namenom prikrivanja lastnega vonja in vonj z namenom kazanja družbene pozicije nas ves čas spremlja. Dišave so tako del kulture že tisočletja, pa vendar smo v izrazoslovju na tem področju izjemno revni. Nimamo besed za opisovanje parfumov."
Vam je knjiga Patricka Süskinda Parfum blizu? To vas verjetno vsi vprašajo.
Res je. Vendar sem jo prebral dokaj pozno - v obdobju, ko je nastal film. Izvod, ki sem ga kupil, je že sam po sebi čudovit, ker je natiskana na hrapavih lističih, ki me spominjajo na testne parfumske listke. Ima črne platnice, ki ti odprejo vso domišljijo.
Ob branju sem predvsem razmišljal, kako je protagonist doživljal vonje. Nato, kako ljudje, ki jo berejo, doživljajo parfume. Kako jo berejo tisti, ki jim parfumi nekaj pomenijo. Zame je bila knjiga večplastna, zelo všeč mi je bil tudi film.
Kaj pa problematika zdravja in sintetičnih parfumom?
Menim, da toliko več druge kemije vnesemo skozi usta, s kajenjem, sončnimi žarki in drugim. Je pa res, da je regulativa za parfume neizmerno stroga. Vanj lahko vneseš manj določenih esenc, kot jih lahko s hrano, na račun česar so zelo oropali dišave, ker določenih stvari ne smeš več uporabiti.
Obstaja tudi stereotip o Parizu, Franciji, kjer vonjamo preplet telesnih vonjev in parfumov.
Eden od parfumskih genijev, ki zbira parfume in o njih piše, eno svojih knjig začenja s citatom, da najbolj poželjiva ženska diši po sveže neumitem telesu in dobrem parfumu. Nekaj je na teh animalističnih vonjih, ki nas privlačijo.
Zame je sveže umito telo, telo brez vonja nezanimivo, želim parfum.
Z vonjem, tudi oblakom parfuma, lahko zelo neprijetno posegamo v osebni prostor drugega.
Še posebej, če gre za cenen vonj.
Kaj pa je pravo nanašanje parfuma?
Coco Chanel je rekla, da ga moraš nanesti tja, kjer želiš biti poljubljena. Kar je spet zelo tvegana izjava.
Moja dnevna navada je, da ga razpršim po vratu, zapestju in po prsnem košu, vendar nikoli ne drgnem zapestij. Takrat, ko je to obred in je to nekaj več, kot na primer, ko grem v opero, potem s parfumom naredim silhueto telesa v zraku in se čez to sprehodim. Tako diši vse, lase, obraz, roke in telo.
