Četrtek, 8. 10. 2020, 15.34
3 leta, 6 mesecev
Slovenska oblikovalka, ki si je želi tudi hollywoodska srenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,88
2
Matea Benedetti je slovenska modna oblikovalka in kostumografinja, ki je tako doma kot v svetu znana po svojih ekološko usmerjenih kolekcijah oblačil. Je ena od redkih v svetu, ki združujejo ekološke, celo do živali prijazne materiale, trajnostni koncept in luksuzni dizajn, zaradi česar se ji zdaj obeta sodelovanje z agencijo, ki oblači hollywoodske zvezdnice in modele.
Njene prekrasne kreacije pa je vsake toliko mogoče videti tudi na slovenskih odrih, med drugim nocoj na premieri opernega dvojca Cavalleria rusticana in Glumači v SNG Opera in balet Ljubljana. Z Mateo smo govorili o tem, kako je videti postopek izdelave kostumov, ali tudi pri tem spoštuje načelo recikliranja oziroma trajnosti in kako je doživljala obisk Los Angelesa.
Ste modna oblikovalka in kostumografinja. Je to pogosta kombinacija v modnem svetu in kako gre to dvoje z roko v roki?
To je pravzaprav zelo pogosta kombinacija. Tudi svetovno znani oblikovalci, kot je bil Alexander McQueen, so veliko delali za gledališča in opere. Tudi Dolce & Gabanna je pred kratkim izdelala kostume za opero v milanski Scali.
Mene je v svet ustvarjanja opernih kostumov pripeljal režiser Manfred Schweigkofler, ta je režiral tudi operni dvojec Cavalleria rusticana in Glumači, ki bo premiero doživel prav nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Z njim sva že v preteklosti večkrat sodelovala in mislim, da me Manfred jemlje k svojim predstavam predvsem zato, ker sem prej oblikovalka kot kostumografinja in ker si v svoje opere želi vnesti sodobni čas.
Zase bi rekla, da sem kostumografinja, ki še vedno izhaja iz zgodovine, ampak jo interpretira na zelo sodoben način.
Dogodek bo nekaj posebnega tudi zato, ker so morali zaradi upoštevanja priporočil orkester prestaviti iz orkestrske luknje na oder, nastopajoči pa bodo vezani na zaslone. S čimer bo močno oteženo delo tako orkestra kot pevcev.
Kakšen je postopek ustvarjanja kostumov za operno predstavo? Koliko prej se začne ustvarjati kostume?
Delovni proces se začne od osem do 12 mesecev prej. Za operni dvojec Cavalleria rusticana in Glumači sem začela kostume ustvarjati novembra lani, ker bi morala biti premiera spomladi, pa je bila zaradi epidemije koronavirusa prestavljena. Tako da so bile v začetku januarja skice kostumov narejene, potem pa se je začela izdelava. Pomerjanje z nastopajočimi smo imeli že pred poletnimi počitnicami.
Temelji pri ustvarjanju za to opero so bili petdeseta leta, Sicilija, italijanski stari filmi, vonj po toplem in zaprašenem … Hotela sem ujeti duh tistega časa.
Ali so tako kot vaša modna znamka Benedetti Life tudi kostumi, ki jih ustvarite, trajnostni?
Rečem lahko, da je kar 95 odstotkov opernih kostumov recikliranih. Šla sem v fundus kostumov in skrbno izbrala primere oblačil, ki so najbolj podprli estetiko, ki sem jo želela doseči za Cavallerio rusticano. Stilirala sem vsakega posameznika z vsemi modnimi dodatki in popravili dolžin ali silhuet. Včasih so naredili skice za ves zbor pevcev in se je šivalo veliko bolj uniformirano. V tem primeru zdaj pa ni bilo tako, torej je kostum za vsakogar v zboru prilagojen njemu in je v celoti recikliran.
Pri liku Lole sem uporabila ekološki bombaž iz kolekcije Benedetti Life, ker sem jo hotela izpostaviti z barvitimi vzorci, ki spominjajo na italijansko blagovno znamko Dolce & Gabbana. Pa še Nuška Drašček Rojko, ki nastopa v vlogi Lole, je temperamentna in predstavlja italijanski slog ženske.
Kar zadeva preostale soliste, nisem reciklirala obstoječih kostumov, ampak sem reciklirala materiale, ki jih imajo v gledališkem ateljeju. To pomeni, da sem iz njihovega fundusa izbrala tekstil, ki se je nabral skozi čas, in se lotila tehnike patchwork. Uporabila sem tri trajnostne pristope: up-cycling, re-cycling in ekološke tekstilije.
Kaj se sicer v kulturnih ustanovah, kot je SNG Opera in balet, kjer se ustvarja ogromno predstav in s tem kostumov, zgodi z odsluženimi oblekami? Ali kostume, potem ko se uprizarjanje neke predstave konča, zavržejo ali jih tudi sicer, ko vi nimate prstov vmes, shranijo in znova uporabijo?
Odslužene obleke imajo več namenov. Nekatere kostume oddajajo, ljudje jih torej lahko najamejo za kakšne posebne priložnosti, velikokrat si jih kdo sposodi v času pusta ali za snemanje filmov in oglasov.
Mislim, da vedno več kostumografov tudi reciklira, največkrat tudi zaradi finančnih omejitev. Čeprav moramo pri tem vedno paziti, da to ne vpliva na dizajn ali koncept opere, ki se jo ustvarja. Smo pa vedno bolj iznajdljivi, tudi ko gre za recikliranje opernih kostumov.
Tako da kostumografi zagotovo velikokrat uporabimo stvari iz obstoječega fundusa, torej materiale in kostume, ki so že na voljo v ustanovi, za katero ustvarjamo kostume, če seveda to prenese koncept opere. Če bi na primer ustvarjali predstavo, kjer bi vsi morali imeti navadne bele majice, pa si na primer ne bi mogli pomagati z obstoječim fundusom, ker tega tam ne najdeš v prvotnem stanju, jih seveda kupijo. Tudi za predstave s specifičnim dizajnom ali slog kostume po navadi izdelajo.
Od kod izvira zavzemanje za to, da se ljudje zbudimo in začnemo biti spet prijazni drug do drugega, do ljudi, do narave? Od kod ta strast do ekologije in trajnostne mode?
Že na fakulteti pred 20 leti sem se ukvarjala s tem in tudi diplomsko nalogo sem posvetila tej temi. Natančneje sem v njej pisala o multifunkcionalnih oblačilih iz recikliranih pletenin slovenskega podjetja, za kar sem takrat prejela tudi nagrado na bienalu industrijskega oblikovanja.
Vse skupaj se je začelo, ko sem bila med študijem na izmenjavi na Nizozemskem, kjer je tedanji glavni urednik revije Wall Paper rekel, da bosta na svetu v prihodnje dva zelo močna trenda oziroma smeri: eden bo tehnologija, umetna inteligenca, hitrost, drugi pa bo vrnitev k naravi, upočasnitev ritma, uporaba ekoloških materialov in tako naprej.
Ampak mi smo takrat ekologijo še dojemali tako, kot da greš v času nazaj. Nekako tako, kot bi se vračali v kameno dobo (smeh, op. p.). Ampak zdaj, ko že nekaj časa spremljam tekstil in razvoj, vidim, da gre pri trajnostnih materialih za zelo visoko tehnologijo. Kajti gre za zelo zahtevne procese, s katerimi se ustvari tak tekstil, da je optimalen, obenem pa prijazen do okolja in zdravja. Tehnologijo za izdelavo ananasovega usnja so na primer razvijali devet let.
So torej materiali, prijazni do narave, ki jih je mogoče reciklirati, zahtevnejši za izdelavo in tudi za uporabo, kot so sintetični?
Ja, so zahtevnejši, ker so zahtevnejši tudi kupci. Sintetični materiali so se razvili tako, da so bolj uporabni za kupca, jih torej ni treba likati in so bolj prožni, ekološki tekstil je bolj zahteven, predvsem zato, ker se mečka, je pa res, da je veliko bolj primeren na otip in zdrav za kožo.
Vseeno pa si zaradi tega nekdo, ki bi tudi rad nosil ekološka oblačila in tako pripomogel k reševanju našega planeta, takšnih oblek ne more privoščiti … Ali morda že obstajajo cenovno dostopnejša ekološka oblačila?
Oblikovalec lahko ustvarja tudi ulično modo in uporabi ekološki tekstil nižjega cenovnega razreda, takšna oblačila so cenejša in so dostopnejša tudi drugim, ne samo tistim, ki imajo višje dohodke. Če niso na dosegu v vašem kraju, so zagotovo prek internetne prodaje, kjer je ponudba bistveno bolj pestra kot v fizičnih trgovinah z ekološkimi oblačili.
Benedetti Life je blagovna znamka visokega cenovnega razreda in se umešča med multibrand trgovine ali konceptualne trgovine z izbranimi blagovnimi znamkami. Naš kupec si želi predvsem kakovosti, dizajna in trajnosti, ne glede na ceno in ime blagovne znamke.
Kako bi laikom, ki ne razumejo, zakaj je trajnost pomembna tudi v modni industriji, razložili, za kaj pravzaprav gre, kaj je bistvo?
Dve stvari sta najpomembnejši, da človek preživi, to sta kisik in voda. In prav to dvoje najbolj ogrožajo modna, živinorejska in naftna industrija.
Pri modni industriji je prisotnih ogromno toksičnih snovi zaradi barvil, pesticidov pri predelavi bombaža, veliko porabe vode in transporta. Po drugi strani se v modni industriji uporablja največ sintetičnih tekstilov, ki so naftnega izvora, njihova razgradnja v naravi traja več kot 500 let, med njo se izločajo strupeni plini. Vse to ogroža tako čistost vode kot zraka.
Katere ekološke materiale uporabljate oblikovalci, ki delate trajnostne znamke?
V prvi sezoni sem največ uporabljala certificiran ekološki bombaž, ki se ga goji brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil. Zahteva manj namakanja, saj mu v glavnem zadostuje deževnica.
Pred leti sem oblikovala iz jabolčnega usnja, zdaj pa jemljem izključno ananasovo – zadnje je boljša izbira, ker vezivo ni poliuretan, ki je sintetičnega izvora, ampak tako imenovani PLA, ki je biorazgradljivo vezivo, kar pomeni, da se ananasovo usnje, če ga odvržemo v naravo, razgradi v nekaj tednih.
Na novo sem pred kratkim uvedla še materiale, ki so narejeni iz lesa, in po otipu so najbolj podobni svili oziroma viskozi. Uporabljam tudi konopljo, ki je eden od najbolj trajnostnih tekstilov, je pa tudi najdražja in najmanj hvaležna za dizajn.
Uporabljam tudi prejo iz recikliranih plastenk, ampak v manjši količini, saj zame vse, kar je narejeno iz recikliranih surovin, pa naj bodo ribiške mreže ali plastenke, vedno pomeni vprašanje, kaj pa potem, ker dovoli le en cikel ponovne uporabe, kadar je v mešanici z drugim recikliranim materialom.
Tako da, če je le mogoče, uporabljam 100-odstotne reciklirane plastenke ali pa 100-odstotni recikliran bombaž, da je nadaljnje recikliranje čim bolj enostavno.
Vašo znamko, vaša oblačila priznavajo tako številni domači kot tuji zvezdniki. So hollywoodski zvezdniki torej dobro ozaveščeni o pomenu trajnostne mode ali še vedno premalo?
V Hollywoodu je neverjetno zrasla potreba po ekoloških oziroma veganskih oblačilih, ker je v svetu zvezdništva ogromen porast veganov. To pa pri njih zelo hitro vpliva na množico oziroma na ameriški in globalni trg. Pred kratkim je z mano stopila v stik agencija iz Los Angelesa, ki za zvezdnike išče ekološka in veganska oblačila. In če bo vse tako, kot mora biti, bom verjetno sodelovala z njimi v prihodnje.
Kako vam je uspelo, da so vas poiskali iz organizacije Red Carpet Green Dress, katere soustanoviteljica je žena legendarnega režiserja Jamesa Camerona, Suzy?
Z mano so stopili v stik, ker so po Ameriki iskali kakovostnega trajnostnega oblikovalca in ga tam niso našli. Vegan Fashion Week, ki sem se ga udeležila, je predlagal mene. Poklicali so me v Slovenijo, ali bi mi uspelo v enem samem dnevu izdelati večerno obleko iz inovacijskega tekstila za trajnostno modo. Tako da sem od trenutka, ko sem prejela tekstil, ki so mi ga poslali, imela osem ur časa, da jo izdelam. In ker je bilo hitreje, kot da bi poslala obleko nazaj v Ameriko po pošti, sem z obleko odletela v ZDA. Bilo je kot v zelo napetem filmu. (smeh, op. p.)
Kako pa ste prišli do udeležbe na Vegan Fashion Weeku?
Našli so me prek medijev. Z mano je stopila v stik direktorica in me povabila k sodelovanju. Ker sem med redkimi oblikovalci, ki združujejo vse troje, kar so potrebovali: ekološka in luksuzna oblačila, prijazna do živali.
Ta kombinacija namreč v svetu še vedno ni posebno razvita oziroma uveljavljena. Šele ko so začeli v milanski Scali prireditev Green Carpet Awards, se je začelo malo bolj govoriti o luksuzu v trajnostnem oblikovanju. Zares še vedno ni dovolj oblikovalcev in podjetij, ki bi imeli ta koncept. Oziroma izdelajo manjšo, "capsul" kolekcijo.
Sodelovali ste tudi z Janom Oblakom. Kako sta prišla na idejo, da ustvarita ekološke majice s posebno grafiko? Povejte nam malo več o tem projektu, ki je zaživel pred letom dni.
Razmišljali smo, kaj bi lahko ustvarili, da bi bilo univerzalno, da bi lahko njegovi oboževalci imeli ali zase ali za darilo ekološki izdelek. In tako se je rodila zamisel o ekološkem boxu oziroma škatli, ki vsebuje kartico z Janovim originalnim podpisom in njegovimi podatki ter majico z grafiko, ki je delo Mihe Kalana. Jan je namreč na majici upodobljen z lovkami hobotnice – zaradi dolgih, hitro gibljivih rok, ki gredo pred golom na vse strani in zaradi katerih so mu dali vzdevek škofjeloška hobotnica. (smeh, op. p.) Pa še ravno sovpadlo je z mojo novo kolekcijo, kjer se ukvarjam prav s hobotnico.
Kaj pripravljate za v prihodnje?
Znamka Benedetti Life bo februarja predstavila novo sezono, tokrat bo kolekcija, kot rečeno, posvečena hobotnicam. Tako da se bom veliko ukvarjala s to živaljo. (smeh, op. p.) Vsaka kolekcija namreč v ospredje postavi eno ogroženo živalsko vrsto, ki je ogrožena zaradi človeškega početja. Zdi se mi namreč prav, da tako dajem glas tistim, ki ga nimajo. Moda je konec koncev nekaj univerzalnega, vseprisotnega, širše dostopnega, modni jezik je mednarodni, oblačila vsi razumejo in tako prek mode dosežeš res veliko število ljudi. Prek mode tudi ozaveščam o trpljenju živali.
Upam, da bo leto 2021 v duhu ustvarjanja novega, bolj trajnostnega sveta in prijaznejših odnosov.
2