SiolNET. Trendi Kultura
0,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Umrl je umetnostni zgodovinar Stane Bernik

0,33

termometer

V 82. letu starosti je umrl umetnostni zgodovinar, profesor, urednik in likovni kritik Stane Bernik, piše portal MMC. Pri svojem delu se je Bernik posvečal slovenski in jugoslovanski likovni umetnosti 20. stoletja, zlasti arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, fotografiji in spomeniškemu varstvu ter oral ledino na področjih, ki so veljala za obrobna.

Stane Bernik Foto: Mediaspeed Rodil se je leta 1938 Prizrenu, kjer je preživel otroštvo, odraščal pa je tudi v Sarajevu. Gimnazijo je končal leta 1957 v Ljubljani in se po nedokončanem študiju arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo vpisal na študij umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1964 diplomiral. Doktoriral je leta 1989 z disertacijo Izhodišča sodobne slovenske arhitekture.

Med letoma 1964 in 1994 je bil glavni in odgovorni urednik revije za likovno kulturo Sinteza. Leta 1972 je kot predsednik sveta za kulturo skupščine mesta Ljubljana odločilno pripomogel k ustanovitvi Arhitekturnega muzeja. Skoraj 20 let je predaval na Akademiji likovnih umetnosti Univerze v Sarajevu.

Sodeloval je pri ustanovitvi študija oblikovanja na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter pri ustanovitvi oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost, kjer je bil med letoma 1985 in 2007 vodja katedre za razvoj in teorijo oblikovanja. Leta 1995 je bil na ljubljanski Filozofski fakulteti izvoljen v naziv rednega profesorja za umetnostno zgodovino novega veka. Bil je tudi glavni urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, od leta 2005 do upokojitve leta 2007 pa dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Bil je član številnih žirij in predsednik strokovnih organizacij, med drugim Slovenskega društva arhitekturnih kritikov, Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Slovenskega društva likovnih kritikov.

Oral je ledino pri raziskovanju področij, ki so dotlej veljala za obrobna. Med drugim je pomembno vlogo odigral pri pripravi topografskih študij o arhitekturno-urbanistični podobi Kopra, Izole in Pirana, Kočevja in Črnomlja.

Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada (skupaj z Oskarjem Kogojem, 1971), Plečnikovo medaljo (1982 in 2005), zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2003). Leta 2007 je prejel nagrado Izidorja Cankarja in naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Leta 2016 ga je za življenjsko delo nagradilo Slovensko društvo likovnih kritikov, poleg tega je prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja in popularizacije kulturne dediščine.

Kot so tedaj zapisali v utemeljitvi, je Bernik, ki je bil tudi med ustanovitelji Slovenskega konservatorskega društva in njegov prvi predsednik, s sodelovanjem z nekdanjimi regionalnimi ali medobčinskimi zavodi postavil temelje več področjem dosedanjega strokovnega dela varstva kulturne dediščine.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin