Sreda, 23. 1. 2019, 17.02
5 let, 11 mesecev
Študenti arhitekture: Plečnikov stadion ne potrebuje "izboljšav", temveč premislek
Študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so napisali javno pismo, v katerem nasprotujejo Pečečnikovemu projektu vključitve Plečnikovega stadiona v novi kompleks Bežigrajskega športnega parka. Opozarjajo na problematičnost obravnave prostora skozi zgolj ekonomsko logiko, ki odmika njegovo družbeno in kulturno vlogo ter zapira možnosti za širša pogajanja o njegovih sočasnih vsebinah.
Afirmacija pozicije do "izgubljenega" prostora je naslov odprtega pisma, naslovljenega na premierja Marjana Šarca, predsednika države Boruta Pahorja, ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jerneja Hudolina. Pod njim je podpisan Gregor Mljač s študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
V zapisu bodoči arhitekti nasprotujejo nameri investitorja propadajočega Plečnikovega stadiona Joca Pečečnika, da tega po načrtih biroja GMP razširi v Bežigrajski športni park. V tem je v stadionu predvidenih 7.500 sedišč, VIP-lože za približno 600 ljudi, podzemna garaža za 1.800 vozil, prostori za športnike, servisni prostori, strelišče, dvorana za borilne veščine in trgovski center. Poleg tega so del projekta tudi tri poslovne vile in 72 metrov visoka stolpnica, v kateri bi svoje mesto dobili hotel, pisarne, zdravstveni center, dvorana za športno plezanje in fitnes.
Idejna zasnova Bežigrajskega športnega parka
Zgolj ekonomski vidik prostora
Bežigrajski stadion že več kot deset let s svojim propadanjem predstavlja degradirani in konfliktni prostor v mestu. Konfliktni, ker se že nekaj let o njem krešejo različna mnenja in interesi, kaj naj bi ta kulturni spomenik v prihodnje bil in pomenil. Pri tem študenti arhitekture v svojem kritičnem pismu opozarjajo na zgolj ekonomsko logiko, ki preči načrtovani projekt Bežigrajskega športnega parka. Ta namembnost prostora ohranja, dodaja pa mu nov program in infrastrukturo. "Pa vendar se za ceno tega osnovna struktura moderira oziroma uniči," tudi zapisujejo.
Kulturni spomenik državnega pomena Plečnikov stadion pa je, kot med drugim še podčrtajo, ne glede na svojo zgodovino in simbolno vrednost v tem projektu problematično zveden na enačbo: prostor = €. Tako je obsojen in zožen zgolj na logiko prostora, ki dela izgubo ali dobiček. Kar pa ne velja samo v poslovnem svetu, temveč tudi v političnem, še poudarja Gregor Mljač s študenti arhitekture.
Prenova miselne obravnave Plečnikovega stadiona
Kot končujejo v odprtem pismu, Plečnikov stadion ne potrebuje nobenih"izboljšav", kot bi bila na primer tista v obliki rušitve površin tribun in celotnega parka v namen gradnje pakirne hiše in nakupovalnega centra, kar predvideva zasnova komercialno-športnega kompleksa. Kar potrebuje, je "popolna prenova miselne obravnave stadiona, premislek, zakaj je ta prostor pomemben in kako ga še lahko uporabljamo".
"Arhitektura ni tista, ki sama sebe določa kot eno in edino pravilno, ampak se skupaj z družbo in kulturo vzpostavlja v vsaki novi sedanjosti. /…/ Sama v sebi nosi ta potencial spremembe kot ponovnega razmisleka ter redefinicije njenega pomena in delovanja," so v zagovoru za prostor arhitekture, ki že obstaja, in v prizadevanjih za ustvarjanje prostora za vse zapisali bodoči načrtovalci in oblikovalci prostorov.
Preberite še:
59