SiolNET. Trendi Kultura
0,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Skodelica kave v hiši nekdanje najstarejše pražarne na Ptuju

0,45

termometer

 | Foto: Matjaž Vertuš
Foto: Matjaž Vertuš

V hotelu Mitra v starem središču Ptuja še danes ohranjajo zgodbe stavbe, v kateri se ta nahaja. To sta kavarniška, pa tudi vinska kultura.

Zgodovina zgradbe ptujskega hotela Mitra je dolga in pestra. Daljnega leta 1785 so Ptujčani tam dobili eno prvih in najbolj znanih kavarn, ki jo je odprl pražar kave Jožef Kipertz, tedanji lastnik hiše.

Kipertzovo obdobje

Jožef Kipertz je bil podjetnik, ki je svoje delovanje širil na različne gospodarske panoge. Zgodovinski viri o njem pričajo kot o trgovcu z železnino, ukvarjal se je s tobačnim založništvom, presežke denarja pa je vlagal v nakupe nepremičnin v okolici Ptuja in v mestu.

Zgodovina pred pragom hotela Mitra je več kot dvatisočletna, za vhodnimi vrati pa, kot je iz zgodovinskih virov znano, pa vsaj povezana s kavo več kot 200-letna. | Foto: Matjaž Vertuš Zgodovina pred pragom hotela Mitra je več kot dvatisočletna, za vhodnimi vrati pa, kot je iz zgodovinskih virov znano, pa vsaj povezana s kavo več kot 200-letna. Foto: Matjaž Vertuš

Med temi je bila tudi hiša, ki danes stoji na današnji Prešernovi ulici, nekoč Gosposki ulici. Danes je tam hotel Mitra, katerega ideja je pripovedovanje zgodb o Ptuju in ljudeh, povezanih z najstarejšim mestom na Slovenskem.

Kavarna, plesna dvorana in biljardnica

Ena teh zgodb sega v sredino 18. stoletja, ko je Kipertz kupil omenjeno hišo. Ta je bila prej v lasti pokojnega kavarnarja Janeza Mihaela Reitterja, trenutno najstarejšega znanega kavarnarja na Ptuju. Tri tedne pozneje se je podjetnik še poročil z njegovo pastorko Karolino Purque.

Z nakupom hiše, ki jo je imel v lasti do leta 1802, je najprej dobil trgovinsko pravico, saj je bila prej tam trgovina, s poroko pa še kavarniško pravico. V stavbi je nato nastala znamenita kavarna, ob njej pa sta bili še plesna dvorana in biljardnica.

Hotelska kavarna še danes ohranja tradicijo stavbe.  | Foto: Matjaž Vertuš Hotelska kavarna še danes ohranja tradicijo stavbe. Foto: Matjaž Vertuš

Prostor je postal kraj družabnih večerov, kot je ob raziskovanju zgodovinskega ozadja o Kipertzu in kavarništvu na Ptuju ugotovil Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Kipertz pa je ob novi poslovni priložnosti začel uvažati surovo kavo, jo pražiti in prodajati.

 | Foto: Matjaž Vertuš Foto: Matjaž Vertuš

Po kavarništvu še vinarstvo

Sredi 19. stoletja je ptujska hiša prišla v roke družine Strauss, z njimi pa je nastala znana gostilna Pri zlatem noju.

Kasneje je hišo kupila družina vinskih trgovcev. Osterbergerji, ki so v teh koncih s svojo podjetniško uspešnostjo pomembno sooblikovali te kraje, so zgradbo leta 1890 dvignili za eno nadstropje, v njej pa naredili prestižni hotel, ki so ga ovili v neobaročno fasado. Ohranili pa so tudi kavarniško tradicijo, restavracijo in prireditve.

Od stare pražarne do doma JLA

Za goste je bil Ptuj zanimiv kot zgodovinska in vinska destinacija, o turizmu pred dvema stoletjema pripoveduje današnji lastnik in direktor hotela Mitra Peter Vesenjak.

[video: 60247 / ]

Kot pravijo arhivski viri, je hotel Osterberger svojo odličnost ohranil vse do druge svetovne vojne, po letu 1945 so ga kmalu spremenili v dom JLA. Svojo vlogo družabnega prostora, s kavarno v manjšem delu, je ohranil tudi v tistem času.

Pol letu 1991 pa so objekt spet spremenili v hotel, tokrat pod imenom Mitra, po rimskem bogu sonca in dobrega.

Antična soba v hotelu Mitra | Foto: Matjaž Vertuš Antična soba v hotelu Mitra Foto: Matjaž Vertuš

Zgodovina pred in za vrati

Zgodovina pred pragom hotela Mitra je več kot dvatisočletna, za vhodnimi vrati, kot je znano iz zgodovinskih virov, pa vsaj ta, ki je povezana s kavo, več kot 200-letna.

V zgodbe iz preteklosti stavbe pa so se naslonili tudi pri snovanju današnjega hotela.  | Foto: Matjaž Vertuš V zgodbe iz preteklosti stavbe pa so se naslonili tudi pri snovanju današnjega hotela. Foto: Matjaž Vertuš V zgodbe iz preteklosti stavbe so se naslonili tudi pri snovanju današnjega hotela. Tako nosijo prostori imena, povezana z njegovo zgodovino. Vinska klet se imenuje po Osterbergerjih, restavracija po Alojziji Strauss, hotelske sobe pa v slogu notranje opreme sledijo petim zgodovinskim obdobjem mesta Ptuj. Od antike, srednjega veka do secesije, meščanstva in sodobnosti.

Poseben poudarek pa v Mitri še danes dajejo kavi. V hotelski kavarni, kjer se življenje upočasni in umiri, tudi ob listanju časopisov in revij, ki jih ponujajo, tako strežejo kavo Kipertz, ki jo pražijo po lastni recepturi na Ptuju.

Skodelica ptujske kave

Kavarniško kulturo v hotelu Mitra tako nadaljujejo. Letos pa že drugič s festivalom Ptujske zgodbe o kavi poglabljajo in širijo. Ustanoviteljica in idejna vodja festivala o kavi in kavarniški kulturi je Helena Ajdnik. "S festivalom želimo združiti afiniteto do kave in druženja ob njej, ob tem pa odpreti različna področja življenja, na katera ta aromatični napitek posega. Želimo jo povezati z izobraževanjem, kulturo, tradicijo in ljudem predstaviti kavo še z drugega zornega kota. Ob tem pa morda tudi odgovoriti na vprašanje, greva na kavo, čeprav na koncu sedimo ob čaju."

Skodelica kave ima tudi danes več različnih vlog. Je lahko odmik in odmor od vsakodnevnega ritma, lahko jutranji ali popoldanski ritual. Spremlja lahko poslovna ali zasebna srečanja. | Foto: Matjaž Vertuš Skodelica kave ima tudi danes več različnih vlog. Je lahko odmik in odmor od vsakodnevnega ritma, lahko jutranji ali popoldanski ritual. Spremlja lahko poslovna ali zasebna srečanja. Foto: Matjaž Vertuš

Zgodovina sveta

O kavi pa je prav tako mogoče povedati marsikatero zgodbo, tudi pravi Helena Ajdnik.

Kulturna in ekonomska zgodovina kave je dolga, v različnih obdobjih je ta opravljala različne funkcije. V skodelici kave je mogoče prebirati zgodovino sveta.

 | Foto: Matjaž Vertuš Foto: Matjaž Vertuš

Pred 500 leti je bila povezovalni element skupnosti, kot taka pa je predstavljala nevarnost družbenemu redu, državi. Evropa jo je spoznala prek Srednjega vzhoda in je kot eksotična pijača vzbujala domišljijo, pripisovali pa so ji tudi zdravilni učinek.

V 18. stoletju je bila napitek mislecev, kasneje meščanstva. Industrijska revolucija pa je s cenovno dostopnostjo aromatični napitek približala množicam. K nam je kava iz Italije prišla v 17. stoletju, je mogoče na kratko povzeti zgodovinsko in družbeno ozadje kave, ki jo v svoji knjigi Kava: čarobni napoj popisuje antropolog Božidar Jezernik, eden od letošnjih gostov ptujskega festivala kave.  

Kava se je pri nas začela pojavljati v 17. stoletju, k nam je prišla iz Italije. Veljala je za eksotični napitek, prodajali pa so jo v lekarnah, a le na recept. Stoletje pozneje je dobila drug pomen, postala je napitek mislecev, kasneje meščanstva. Z industrijsko revolucijo pa je zaradi cenovne dostopnosti njena uporaba postala bolj množična. | Foto: Matjaž Vertuš Kava se je pri nas začela pojavljati v 17. stoletju, k nam je prišla iz Italije. Veljala je za eksotični napitek, prodajali pa so jo v lekarnah, a le na recept. Stoletje pozneje je dobila drug pomen, postala je napitek mislecev, kasneje meščanstva. Z industrijsko revolucijo pa je zaradi cenovne dostopnosti njena uporaba postala bolj množična. Foto: Matjaž Vertuš

Do 2. oktobra na Ptuju poteka festival kave in kavarniške kulture Ptujske zgodbe o kavi 2016.

1. oktober je tudi mednarodni dan kave.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 58
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin