Pri Mladinski knjigi so izšli novi slovenski romani in pesniške zbirke

Balzacov popek je novi roman Vinka Möderndorferja, v katerem pisatelj raziskuje strast. Strast kot bistveno gonilo sveta, kot pravi avtor. Pa naj gre za strast do ustvarjanja, do odkrivanja novih svetov, do književnosti, življenja in podobno. V romanu pisatelj govori tudi o tem, kako tanka je črta med strastjo in obsedenostjo, med normalnostjo in nenormalnostjo in kako se strast lahko obrne proti strastnemu človeku. Za konec, ki je tragičen, pisatelj dodaja, kakšen pa bi v tem tragikomičnem svetu sploh lahko bil?

Zgodba je, kot pravi Möderndorfer, v njegovi glavi nastajala 20 let, izhodišče zanjo pa je v ustvarjalčevi obsedenosti s pisateljem Balzacom. Ta ga je navdušil pred dvema desetletjema in ga občuduje še danes, saj zanj pravi, da je velik um.

Nataša Konc Lorenzutti, sicer poznana kot avtorica otroške proze in poezije, je napisala prvi roman za odrasle. V svojem najnovejšem knjižnem delu Kava pri dišečem jasminu se posveča zasvojenosti.

Glavna junakinja Jasmina je zasvojena z odnosom, njen partner pa z igrami na srečo. Oba se znajdeta v mlinu odvisnosti. Jasmina je odvisna od partnerjevih lepih besed, v katerih se utaplja tako, da ob tem presliši resnico, lik opiše pisateljica. Kot o svoji izkušnji pisanja pripoveduje veliko pisateljev, tudi Konc Lorenzuttijeva pravi, da se je pustila voditi liku, da mu je sledila intuitivno in da je tako pred njo nastajala živa oseba, ki je tudi njo velikokrat s svojimi dejanji in besedami presenetila.

Tako kot Balzacov popek je tudi Kava pri dišečem jasminu, v katerem ustvarjalka tematizira industrijo igralništva in to, kar ta proizvaja, bila nominirana na natečaju morda ptica 2012.

Črna ovca, črni vran avtorice Irene Velikonja govori o moškem srednjih let, knjižničarju Blažu, izjemno nedejavnem liku, ki ga obkrožajo ženske, ki so aktivne. Irena Velikonja za osrednji lik svojega najnovejšega romana pravi, da gre za karikaturo človeka. Osebo, ki ti ne more biti simpatična in z njo bralec ne more sočustvovati, saj je "lik izjemno plehek", je bila neposredna in neizprosna ustvarjalka. Blaž si želi biti namreč neopazen, zadovoljen je s tem, da ga pustijo pri miru oziroma da njegovo življenje usmerjajo drugi. Iz ustaljenega in lagodnega življenja ga zbudi šele mlada ženska.

V zbirki Mladinske knjige Nova slovenska knjiga je izšlo tudi delo Polone Škrinjar z naslovom Križev pot Elze Kociper. Pisateljica za roman pravi, da gre za realizem sodobnega podeželja.

Pesniške zbirke slovenskih avtoric Kasneje je najnovejša pesniška zbirka Ifigenije Simonović, ustvarjalke, ki se jo drži oznaka "fizična pesnica". V zbirki so pesmi, ki so nastale po njeni vrnitvi iz Londona leta 2003. Nastajale so v času soočanja s samoto, ki jo je povzročila smrt njenega moža.

Vesa v zgibi je najnovejša pesniška zbirka ustvarjalke Anje Golob. Naslov pesnica razume kot metaforo, uokviranje v izdaji zbranih pesmi, s katerimi želi poseči v spremljajoči prostor in čas. Prav poezija pa je v sodobnosti za Golobovo še edina, kar ima zanjo smisel. Pesnico opisujejo kot precizno in strogo ustvarjalko, ki se med drugim loteva tudi vprašanja družbene vloge ženske. S svojim pisanjem pa na svet prinaša drugačen pogled.

Barbara Jurič je mlada in talentirana pesnica. Za svoje ustvarjanje pravi, da pesmi nastajajo v visoki koncentraciji, enem zamahu. Za prepogosto uporabo besed pravi, da lahko stvari zbanalizira. Tako tudi v življenju ne uporablja veliko besed in se čudi, ko od nje drugi pričakujejo razlago, še pojasnjuje. Za jezik še pravi, da je "čudovit organizem. Lahko obračaš organe, ki vedno znova delujejo".

Gabriela Babnik, ki je napisala spremno besedo k prvencu Barbare Jurič, pravi, da vsaka pesem v zbirki stoji, tako kot nobena beseda ni odveč, vse je prečiščeno. Osrednja gravitacija zbirke Iskanje hrane je iskanje najboljše možne lupine za pesem, v kateri se izliva premišljena izpovednost. Pri Mladinski knjigi je izšla med Prvenci.