Petek, 21. 4. 2017, 20.01
6 let, 7 mesecev
Plečnikova dela na starih razglednicah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,78
2
V Plečnikovi hiši v Ljubljani so v sodelovanju z Arhivom Praškega gradu odprli razstavo o snovanju slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na Češkem, katere osrednja pozornost je prenova Praškega gradu. Mi pa smo zbrali nekaj starih razglednic, ki osvetljujejo pečat, ki ga je arhitekt svetovnega slovesa pustil po Sloveniji.
Jože Plečnik je v Pragi delal za predsednika Tomaša Garrigueja Masaryka, ki mu je med drugim zaupal prenovo Praškega gradu. Razstava Plečnik in Praški grad osvetljuje Plečnikovo snovanje preureditve in opreme zasebnih predsedniških prostorov gradu ter pomembno osebno vez arhitekta s češkim predsednikom in njegovo hčerko Alice.
Na razstavi bodo na ogled postavili načrte in fotografije Plečnikove prenove Praškega gradu, ki pomeni pomemben del Plečnikovega opusa, ta še danes povezuje Prago in Ljubljano.
Preberite še:
- Kako si je Jože Plečnik zgradil stolp, o katerem je sanjaril desetletja
- Kaj pomenijo simboli, ki jih je Plečnik vpletel v svoje načrte?
- Plečnikova cerkev v Črni vasi: stavba na Ljubljanskem barju, ki je ne pozabiš
- Lovska koča, ki jo je Plečnik zgradil za kralja Karađorđevića
- Narodna in univerzitetna knjižnica – Plečnikova palača znanja
Kje vse je Plečnik svoj pečat pustil v Sloveniji?
Kongresni trg
Jože Plečnik je s svojimi raznovrstnimi deli, med drugim tudi ureditvijo odprtega prostora, Ljubljani prinesel prepoznavnost in si s tem zaslužil poimenovanje "Plečnikova Ljubljana".
Leta 1928 je Plečnik naredil načrt za preureditev trga. Po slednjem so trg tlakovali z belimi betonskimi ploščami, ločenimi med seboj s pasovi temnejšega betona, kar daje vizualni učinek mreže.
Promenada v parku Tivoli
Med letoma 1921 in 1939 je Plečnik urejeval tudi Park Tivoli, eden glavnih posegov pa je promenada. Sprehajališče je uredil kot peščeno pot z robniki in steklenimi svetilkami na betonskih nosilcih po sredini ter klopmi ob straneh ter z novo zasajenim kostanjevim drevoredom.
Žale
Ljubljanske Žale so začeli uporabljati julija 1940. Za spominski vrt z vežicami, namenjen slovesu od pokojnikov, je Plečnik predlagal ime Vrt vseh svetih, a je obveljala beseda mestnih veljakov, ki so ga poimenovali Žale.
Pokrita tržnica
V Ljubljani so Plečniku zaupali tudi novo tržnico, ki jo je zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki v dveh etažah. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani pa je stavbi okrasil vrstama stebrov. Zgradili so jo med letoma 1940 in 1944, pozneje, ko so jo povezali s Tromostovjem, pa je arhitekt tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem.
Križanke
Kompleks Križank je prvotno služil samostanskemu življenju, po obsežni Plečnikovi prenovi v 50. letih pa so ga preuredili v nov kulturni hram, namenjen prireditvam ljubljanskega festivala.
Cerkev sv. Trojice ali uršulinska cerkev
Na cerkvi sv. Trojice je Plečnik svoj pečat pustil s stopniščem z balustradami pred vhodom v cerkev, zgrajeno v letih 1930 in 1931.
Cerkev sv. Frančiška Asiškega
Cerkev v Šiški je Plečnik prvotno želel zgraditi na vrhu Šišenskega gradu, a so frančiškani kupili parcelo, ki je tedaj stala sredi njiv. Cerkev so po njegovih načrtih gradili med letoma 1925 in 1928.
Zvonik so zgradili pozneje, in sicer med letoma 1930 in 1932.
Prostorna cerkvena dvorana je v obliki kvadrata, brez izrazite osi. Srednja ladja je poglobljena, obdaja jo stebrni obhod, namenjen procesijam. Strop je lesen, posebnost pa je oltar z visoko piramidalno streho.
Spomenik Ilirskim provincam
Spomenik Ilirskim provincam, ki stoji na Trgu francoske revolucije, so na takratnem Napoleonovem trgu postavili 13. oktobra 1929. Obelisk z vgrajenim prahom iz groba padlega francoskega vojaka je po načrtih arhitekta Plečnika izdelal kipar Lojze Dolinar.
Stadion Bežigrad
Plečnik se je odzval tudi na naročilo telovadnega društva Orli in jim zasnoval centralni stadion. Stadion, ki je začel nastajati leta 1923, je iz finančnih razlogov postavil na opuščeno gramoznico med Dunajsko in Vodovodno cesto.
Gradnja je bila postopna, zadnja dela so izvedli komaj v sedemdesetih letih, ko so dodali jeklene konstrukcije za reflektorje.
Štadion je arhitekt zasnoval v antičnem tipu štadiona.
Vila Stadion
Po naročilu Katoliškega društva Orli je Plečnik v sodelovanju z Emilom Navinškom sprojektiral tudi Vilo Stadion. Stoji v bližini Bežigrajskega štadiona, bila pa je glavna nagrada na eni izmed dveh loterij, namenjenih zbiranju denarja za štadion.
Hotedršica
Na razglednici z žigom dne 16. 8. 1929 je panoramski pogled na Hotedršico pri Logatcu. Arhitekt je za rojstni kraj svojega očeta načrtoval most (na fotografiji), ki je bil zgrajen leta 1925. Na tem mestu je pred tem stal leseni most in na njem kip sv. Janeza Nepomuka, tega je Plečnik prestavil na podaljšan zid na konec mostu.
Turistična koča in kapelica na Krvavcu
Plečnikovo zapuščino lahko srečamo tudi na Krvavcu, kjer so po njegovih načrtih postavili kapelico, posvečeno Mariji Snežni, ki jo je leta 1920 blagoslovil škof Gregorij Rožman. Kapelica naj bi po obliki posnemala kamnite pastirske koče.
Spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni
Svoj pečat je Plečnik pustil v Logatcu, kjer so na Cankarjevi cesti leta 1927 po njegovih načrtih postavili kapelico oziroma spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni (na spodnji fotografiji).
Spomenik NOB
Z delom arhitekta svetovnega slovesa se lahko pohvali tudi Litija, kjer v bližini Litijskega mostu stoji spomenik NOB, ki je bil postavljen leta 1951 v spomin padlim borcem in talcem iz Litije, Brega in Podšentjurja.
"Podpečan"
Plečnik je v svoja dela rad vgrajeval "podpečan" – kamen iz podpeškega kamnoloma pod Sveto Ano, ki so ga izkoriščali že v obdobju Rimljanov.
2