Četrtek, 15. 6. 2023, 12.35
1 leto, 5 mesecev
Kako se bo Slovenija predstavila na Frankfurtskem knjižnem sejmu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Slovenija, ki bo letos z geslom Satovje besed častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS), se bo na enem od največjih knjižnih sejmov na svetu predstavila s 65 avtorji.
V času sejma, ki bo od 18. do 22. oktobra, se bo v slovenskem paviljonu in na stojnici zvrstilo okoli sto dogodkov ter številni dogodki zunaj sejma v mestu samem. Ti bodo potekali kar na 22 različnih lokacijah v Frankfurtu v času sejma in naj bi jih bilo prav tako približno sto. Skupno se sicer obeta kar 250 dogodkov. A dogajanje ni omejeno zgolj na čas sejma. Številni dogodki, tudi v drugih nemških mestih in Avstriji, pa tudi v Sloveniji, se že odvijajo mesece pred sejmom in se bodo tudi, ko bo letošnji FKS zaprl svoja vrata.
Slovenija se predstavlja z več avtoricami kot avtorji
Med 65 avtorji, ki se bodo na FKS predstavili v okviru Slovenije, častne gostje sejma, bo 34 avtoric in 31 avtorjev, katerih dela so bila prevedena v zadnjih dveh letih. Slovenija bo po besedah kuratorja Mihe Kovača tretja država gostja FKS, ki se bo na sejmu predstavila z več avtoricami kot avtorji.
Kurator projekta Miha Kovač
Nekateri slovenski avtorji bodo izpostavljeni že v slovenskem paviljonu na FKS. Gre za avtorje, ki imajo največ prevodov v nemščino in druge jezike, to so na primer Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnović, Aleš Šteger, Lila Prap, Manica K. Musil in Jana Bauer ter drugi.
Poleg številnih živečih avtorjev, tudi zamejskih ustvarjalcev, ki se bodo predstavili na sejmu, bo posebna pozornost namenjena tudi že umrlim avtorjem, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun, Maruša Krese in Alma Karlin.
Izbira avtorjev je v skladu z utečeno prakso glede udeležbe častne gostje na sejmu, ko vodstvo FKS pozove nemške in druge mednarodne založnike, da pošljejo prevode knjig slovenskih avtorjev, in prav tisti prevodi slovenskih avtoric in avtorjev v nemščini in drugih jezikih, ki jih bodo poslale založbe, bodo razstavljeni na sejmu, je izbiro avtorjev pojasnil Kovač.
A avtorji, ki bodo nastopili na sejmu v Frankfurtu, po besedah direktorice Javne agencije za knjigo (JAK) Katje Stergar niso edini slovenski avtorji, ki so vključeni v projekt častnega gostovanja Slovenije, bodisi so ali bodo sodelovali na drugih knjižnih sejmih ali so bili in bodo vključeni v različne literarne dogodke in projekte, kot so na primer slovenski pesmomati, različne literarne turneje in umetniške rezidence. Z vsemi dejavnosti v okviru FKS Slovenija po besedah Stergarjeve pronica v različne oblike prisotnosti v nemškem kulturnem prostoru in drugje.
Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Strgar
Med slovenskimi deli, prevedenimi v tuje jezike, za paradna konja sicer veljata poezija in filozofija, dokaj zahtevni knjižni zvrsti z relativno malo bralci, ki tudi zahtevata poglobljeno branje za razumevanje. Prav zaradi tega bo Slovenija kot svojo posebnost v programu častne gostje izpostavila še vprašanje poglobljenega branja. Gre za temo, o kateri v Evropi in ZDA potekajo številne razprave. Bo pa slovenski program omogočil, kot je še napovedal Kovač, da se bosta v center slovenskega paviljona na FKS ponovno vrnila knjiga in branje.
Kovač: Laibach in Žižek so zgolj vrh ledene gore slovenske kulture
Največji dogodek v času FKS bo sicer koncert skupine Laibach s projektom Alamut. Napovedan je med drugim tudi prihod predsednika Evropske nogometne zveze Aleksandra Čeferina.
Slovenija želi po besedah Kovača na sejmu izpostaviti svojo posebno geografsko lego na stičišču več različnih kultur, pa tudi to, da so svetovno prepoznavni Laibach in Žižek zgolj vrh ledene gore, spodaj pa je "ogromno izjemno dobrih in zanimivih kulturnih produktov". Želja je tudi, da bi po sejmu sledilo okrepljeno prevajanje slovenske literature v tuje jezike ter vedenje, kaj je potrebno za prodor slovenske knjige na tuje trge.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala, da se bo Slovenija na FKS, ki daleč presega okvire zgolj knjižnega sejma, predstavila na najvišji ravni kot odprta država na stičišču kultur, ki je naravnana trajnostno in solidarno.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko
V duhu slogana Satovje besed tudi slovenski paviljon
Slovenija se bo na sejmu predstavila z 2.400 kvadratnih metrov velikim trajnostno zasnovanim paviljonom v glavni dvorani sejma in stojnico. Prav slogan programa častne gostje Satovje besed je bil izhodišče za oblikovanje paviljona, je povedal arhitekt slovenskega paviljona Jure Sadar ter dodal, da slogan Satovje besed lahko pomeni tudi vključevanje, povezovanje in izmenjavo idej na področju znanja, književnosti in kulture, sama ideja zasnove paviljona pa je, da predstavi slovensko kulturo in literaturo ter obiskovalcu ponudi čim širšo raznolikost izkušnje.
Poleg osrednjega prostora, ki se bo obiskovalcem odkrival postopoma, v njem pa bo Books of Slovenia poimenovana razstava s predstavitvijo v nemščino prevedenih knjig slovenskih avtorjev, bo imel paviljon od glavnega vrveža odmaknjena še dva manjša avditorija za različne predstavitve in pogovore ter kavarno z manjšim odrom za glasbene nastope. Kavarna bo namenjena tudi predstavitvi slovenske kulinarike in pijače.
Knjižne police v glavnem prostoru so zasnovane iz zložljivega jeklenega okvirja, kar omogoča njihovo kasnejšo ponovno uporabo, in polic iz recikliranih reklamnih plakatov. V tem prostoru bodo tudi t. i. odprte knjige, ki so pravzaprav nosilci vsebin, prek njih pa se bodo predstavljali primarno izpostavljeni slovenski avtorji ter dodatne digitalne vsebine in umetniška dela. Tukaj bo tudi prostor z zelenjem, ki bo obiskovalcem prav tako omogočal postanek in odmik od sejemskega vrveža.
Oglejte si še:
