Kaj vzeti v roke, da bomo mogoče bolje razumeli današnji družbeni in politični čas

Liljana Burcar: Restavracija kapitalizma

Restavracija kapitalizma: Repatriarhalizacija družbe, teoretska in družbenokritična študija o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk. Tega vprašanja se loteva skozi podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost.

Kot politično-ekonomski in družbeni ureditvi sta socializem in kapitalizem uveljavila različna pogleda na identiteto spolov, možnost delovanja in pravic, pokaže avtorica. Socialistični sistem je vrezal v patriarhalno strukturo, medtem ko kapitalizem v vseh svojih oblikah podrejenost žensk sistematično utrjuje in poglablja.

"Izjemno aktualno delo," je o njem med drugim zapisal Samo Rugelj iz založbe UMco. "Burcarjeva namreč dokazuje, da se prek različnih procesov vzpostavlja ponoven vznik institucionalno podprtega hraniteljskega modela, kje se ženske s sodobnim konceptom pogospodinjenja spet vse bolj odriva v zasebnost doma."

Colin Crouch: Postdemokracija

Danes se veliko govori o škodljivem vplivu politike na gospodarstvo in o potrebi, da se politika umakne iz njega.

"V svoji udarni študiji Crouch nasprotno opozarja, da veliko večja nevarnost izhaja iz vpliva, ki ga ima gospodarstvo na politiko: ne samo da politične stranke izgubljajo razpoznavno politično usmerjenost in vedno bolj delujejo po logiki podjetij, danes ima gospodarstvo tolikšno moč, da močno določa odločitve političnih oblasti. V tej spregi med politiko in korporacijami iz igre vedno bolj izpada ljudstvo, ki postaja nekaj zastarelega, celo odvečnega. To stanje Crouch imenuje postdemokracija," knjigo predstavlja Zdravko Kobe.

Delo spremlja študija Žige Vodovnika, ki opozarja na potrebo po novih oblikah političnega delovanja.

Michel Foucault: Rojstvo biopolitike

Michel Foucault, eden od najodmevnejših mislecev druge polovice 20. stoletja, je imel konec 70. let serijo predavanj, ki jih je posvetil tedaj še malo znani ekonomski in družbeni teoriji z imenom neoliberalizem.

"Foucault je hotel razumeti, v čem je njegova novost, in zanimivo, v njem je videl celo možnost za prenovo emancipacijske politične teorije. Poleg pronicljivosti Foucaultove analize, ki še vedno sodi med najboljše, kar je bilo napisano o neoliberalizmu, so predavanja zanimiva tudi zato, ker pomagajo razumeti, kako smo pogosto tudi mi sami nosilci neoliberalnih miselnih navad," o knjigi pravi Zdravko Kobe iz založbe Kritina, ki je tudi avtor spremne študije dela.  

Samira Kentrić: Pismo Adni

Gre za grafično zgodbo o nečloveških razmerah, iz katerih se begunci z Bližnjega vzhoda prebijajo v države Evropske unije. Zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki deklici ob svoji smrti zapusti pismo in nekaj opozoril, na kaj naj bo, če se bo odločila za beg, pozorna.   

Pripoved sestavljata dva dela, v prvem izvemo vsebino pisma, ki Adni preseka otroštvo, v drugem pa sledijo napotki, ki govorijo o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki jih bo kot begunka deležna v gostujočih deželah. Zgodbo zaokroži neminljiva želja po svobodi in pravičnosti, ki jo požene na negotovo pot.

Naomi Klein: To vse spremeni

To vse spremeni: Kapitalizem proti podnebju je še eno pomembno delo kanadske raziskovalne novinarke, pisateljice in aktivistke Naomi Klein, ki se v tem primeru loteva vprašanja nevarnosti podnebnih razmer.

Če bomo še naprej dopuščali povečevanje emisij iz leto v leto, bo velika mesta in stare kulture pogoltnilo morje in zelo verjetno je, da se bodo generacije za nami prav tako znašle pred prisilnimi migracijami, ki jih bodo povzročile srdite ujme in skrajne suše. Takšno prihodnost pa lahko preprečimo le, če bomo spremenili vse, podčrtuje avtorica.

Delo tako predstavlja analizo razmerja med kapitalizmom in podnebnimi spremembami, ki pa naj ne vzbuja le skrbi, temveč spodbuja k ukrepanju.

Avtorica opozarja, da je okoljska kriza zgodovinska priložnost za širše spremembe, kot je zlom prevladujočih ekonomskih in političnih tokov. Lahko je izhodišče za celjenje poglabljajočih družbenih ran, kot je rast socialnih neenakost, prekinitev fetišizma ekonomske rasti, obvladovanje korporativne moči in opolnomočenje lokalnih skupnosti.

Stephan Lessenich: Ponovno izumljanje socialnega

Ponovno izumljanje socialnega: Socialna država v prožnem kapitalizmu je delo nemškega sociologa Stephana Lessenicha, v katerem je postavil diagnozo krize sodobne socialne države.

Avtor poda zgodovinski pregled njenega razvoja in vloge od začetkov pri Bosmarku pa vse do sodobnega časa. Skupaj s teoretskimi utemeljitvami predvsem pokaže strukturne spremembe, ki jih je socialna država doživela s prožnim kapitalizmom. Kot trdi, se obseg socialne države ni občutno zmanjšal, temveč se je spremenila njena notranja logika delovanja. Če se je nekoč človek v zavetju socialne varnosti lahko samoodločal, kaj in kako s svojim življenjem, je zdaj njen cilj drugačen. Danes je za avtonomnega državljana pomembna samoaktivacije, kar pomeni, da naj posameznik čim hitreje in učinkoviteje vstopi na trg dela. Knjigo spremlja tudi spremna študija Sreča Dragoša o položaju socialne države v slovenskem prostoru. 

Tomaž Mastnak: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem

"Provokativno in aktualno," tako za delo teoretika Tomaža Mastnaka pravi Samo Rugelj iz založbe UMco. Kot tudi: "Ravno v času, ko je kot nova evolucijska stopnja neoliberalizma na evropskih pa tudi slovenskih ulicah zavel duh po fašizmu, je izšla domišljena študija Tomaža Mastnaka."

Avtor ob spremembah svetovne, evropske in slovenske politike, povezanih s finančno in gospodarsko krizo, analizira in interpretira naraščanje fašizma. Po eni strani gre za zavestno navezovanje na zgodovinski fašizem in po drugi za odzivanje na nove zgodovinske postavitve, ki spontano ponovno udejanjajo temeljno logiko preteklih fašističnih politik.

Thomas Piketty: Kapital v 21. stoletju

Kapital v 21. stoletju je eno od najodmevnejših družbeno aktualnih del zadnjega časa, celo desetletja. Delo, ki obravnava temeljne mehanizme sodobnega kapitalizma, so razglasili za naslednika Marxovega Kapitala.

Francoski ekonomist Thomas Piketty je v njem tezo, da družbena neenakost in naraščajoče socialne razlike med ljudmi vodijo v različne ekonomske in družbene krize, podprl s petnajstletno raziskavo, v njej pa analitično obdelal podatke iz zadnjih 300 let in več kot 20 držav. Pokazal je, da družbena kriza nastopi, ko se premožnejši sloj prelevi v rentnike in živi predvsem od donosa na svoje premoženje, ne svojega dela, pri čemer pa zasebno bogastvo narašča na račun javne revščine.

Kot je med drugim zapisal Samo Rugelj iz založbe UMco, je to "knjiga za temeljito razmišljanje in razpravo o naši prihodnosti". Avtor je v svojih "analizah preteklosti fascinantno logičen in prepričljiv in lahko se strinjamo tudi z njegovo ugotovitvijo, da obstoječe ekonomske nastanitve ne prinašajo svetle prihodnosti za človeštvo nasploh". Gre za monumentalno knjigo, napisano v berljivem in razumljivem jeziku, ki je spodbudila svetovno razpravo o socialni, politični in ekonomski nestabilnosti kapitalizma, o zgrešenem razvoju ekonomije kot vede. Predstavlja tudi odgovor na svetovno gospodarsko krizo preteklih let ter nezmožnost politike in ekonomije, da bi to rešili.
 

Janis Varufakis: Globalni minotaver

V Globalnem minotavru se nekdanji grški finančni minister v vladi Aleksisa Ciprasa, sicer pa tudi ekonomist, matematik, akademik, publicist in pisatelj loteva zgodovine in razlage svetovnega gospodarstva od konca druge svetovne vojne do časa največje gospodarske in finančne krize po veliki depresiji. Nekateri kritiki so knjigo označili za brezčasno, nujno potrebno in obvezno branje.

Ta svet je lahko boljši – Kako sem hčeri razložil gospodarstvo je še eno od del profesorja ekonomije, ki je letos februarja ustanovil tudi vseevropsko demokratično gibanje. V tej knjigi se je lotil pojasnil osnov gospodarstva na način, ki je razumljiv ter dovolj zanimiv njegovi najstniški hčerki in njenim vrstnikom.

Boštjan Videmšek: Na begu

Na begu: Moderni eksodus (2005-2016), z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam je knjiga, ki govori o vseh nas. Temelji na izpovedih beguncev ter avtorjevih izkušnjah in uvidih. Nastajala je več let in v različnih prostorih, tudi na Bližnjem vzhodu (Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija in Avstrija).

Osrednji del knjige je Boštjan Videmšek namenil zgodbam sirskih beguncev, žrtvam ene najbolj krvavih vojn našega časa. Konec je umestil na domača tla, v Slovenijo, kjer se je lani pozno poleti in jeseni na slovensko-hrvaški meji skupaj z begunci srečal s "fašistoidno ograjo, s ksenofobijo, rasizmom, koncem humanizma in razgradnjo svobodne družbe", kot je avtor dejal ob izidu knjige.

Z vsakim stavkom, pripovedjo, potjo je skušal razbiti mejo med nami in njimi. Prav te razmejitve so tiste, ki vodijo in ustvarjajo konflikte, je opozoril. "Živimo v bipolarnem svetu. Želim pokazati, da smo vsi eno. Vse, kar nas ločuje, je le geostrateška sreča, kje in kdaj se rodimo," je poudaril loterijo življenja z resnimi in bolečimi posledicami.