SiolNET. Trendi Kultura
3,76

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj se zgodi z vašimi podatki in fotografijami s starih računalnikov?

3,76

termometer

KairUs
Foto: Ana Kovač

Morda kdaj niti ne pomislimo, da je lahko zavržen računalnik, čeprav ne deluje, precej preprost vir dostopa do naših osebnih podatkov. Četudi te s pomnilniške naprave izbrišemo, jih je mogoče obnoviti, zato je edini zanesljivi način preprečitve dostopa fizično uničenje naprave s posebnim postopkom.

Agbogbloshie je okrožje v ganski prestolnici Akra, kjer je največje smetišče elektronskih odpadkov na svetu. Ena od tem, ki jih to dejstvo odpira, je vprašanje geopolitike odpadkov, saj se te velikokrat gibljejo z Zahoda v države tretjega sveta, ki tako postajajo naša odlagališča. A to, česar se je v tem kontekstu lotil tandem KairUs, ko je bil v tej zahodnoafriški državi leta 2014 na umetniški rezidenci, je vprašanje varnosti podatkov.

Okoli ogromnih kontejnerjev za digitalne odpadke v državah tretjega sveta cveti ekonomija, ki ne temelji le na reciklaži strojne opreme plemenitih kovin, temveč tudi na obnovitvi in ponovni uporabi podatkov. "Po poročilih kriminalci na smetišču elektronskih odpadkov pobirajo podatke s trdih diskov in njihovega lastnika na podlagi pridobljenega izsiljujejo," pripoveduje Linda Kronman iz Finske, ki z Andreasom Zingerlejem iz Avstrije pod imenom KairUs že od leta 2010 raziskujeta vprašanje internetnih goljufij in spletnih prevar.

KairUs je tandem umetnikov Linde Kronman (Finska) in Andreasa Zingerleja (Avstrija), ki že od leta 2010 raziskujeta vprašanje internetnih goljufij in spletnih prevar, pri čemer pogosto menjata fokus in k temi pristopata s številnih perspektiv, kot so varnost podatkov, etika vigilantskih skupnosti, naracije prevarantske e-pošte, prevar in tehnologij. KairUs je tandem umetnikov Linde Kronman (Finska) in Andreasa Zingerleja (Avstrija), ki že od leta 2010 raziskujeta vprašanje internetnih goljufij in spletnih prevar, pri čemer pogosto menjata fokus in k temi pristopata s številnih perspektiv, kot so varnost podatkov, etika vigilantskih skupnosti, naracije prevarantske e-pošte, prevar in tehnologij. Foto: Ana Kovač

Po poteh podatkov

Umetniški tandem je iz Gane v Avstrijo pred leti tako prinesel 22 trdih diskov, ki jih je kupil na smetišču elektronskih odpadkov. Dva evra je odštel za pomnilniško napravo na prenosnem računalniku, štiri za tovrstno napravo stacionarnega računalnika.

"Tudi če trdi disk ne deluje, obstaja nekaj načinov, kako lahko dostopaš do podatkov na njem. Če so ti zbrisani in ne tudi prepisani, prav tako obstaja pot do njihove obnovitve. Odvisno je, kako so pomembni podatki, vendar je neverjetno, kako jih lahko, če naprave fizično ne uničimo, obnoviš z uporabo specifičnega postopka," ob seriji del pod naslovom Forenzične fantazije, ki jih avtorja predstavljata v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma do 16. marca, še pojasnjuje sogovornica.

Agbogbloshie je okrožje v ganski prestolnici Akra, kjer je največje smetišče elektronskih odpadkov na svetu, ki je tudi zelo strupeno. Okoli ogromnih kontejnerjev za digitalne odpadke v državah tretjega sveta cveti ekonomija, ki temelji na reciklaži strojne opreme plemenitih kovin, kot kažejo fotografije, te pridobijo tudi z zažiganjem kablov. Ob tem poteka tudi obnovitev in ponovna uporaba podatkov na pomnilniških napravah, še kažeta v svojem delu umetnika KairUs. Agbogbloshie je okrožje v ganski prestolnici Akra, kjer je največje smetišče elektronskih odpadkov na svetu, ki je tudi zelo strupeno. Okoli ogromnih kontejnerjev za digitalne odpadke v državah tretjega sveta cveti ekonomija, ki temelji na reciklaži strojne opreme plemenitih kovin, kot kažejo fotografije, te pridobijo tudi z zažiganjem kablov. Ob tem poteka tudi obnovitev in ponovna uporaba podatkov na pomnilniških napravah, še kažeta v svojem delu umetnika KairUs. Foto: Ana Kovač

Sledi posameznikov

KairUS je tako od 22 trdih diskov zbral podatke s šestih, s treh je bilo to mogoče brez kakršnegakoli napora, pravita umetnika. Naprave sta le vključila, na njih pa se je odprla vsa njena vsebina razporejena po mapah. Za druga dva sta uporabila odprtokodni program za obnovitev podatkov, pri tretjem pa sta sodelovala z računalničarjem iz podjetja, ki se ukvarja z obnovo podatkov.

Tako kot se pogosto premalo zavedamo, koliko svoje sledi puščamo po spletu in si tam ustvarjamo neizbrisljivo zgodovino, podobno velja tudi za ravnanje z digitalnimi smetmi, s svojim projektom sporočata umetnika. Ne gre za izsiljevanje - delo raziskuje možnosti izseljevanja nekdanjega lastnika trdega diska. KairUs sta iz podatkov na enem od trdih diskov ugotovila ime lastnika, prek družbenih medijev pa sta pridobila še druge podatke, povezane z njim. Bolj kot možnost izsiljevanja ju je zanimalo, ali bi lahko vstopila v stik s to osebo, zato umetniško delo tvori paket, pripravljen za odpošiljanje tej osebi. Ne gre za izsiljevanje - delo raziskuje možnosti izseljevanja nekdanjega lastnika trdega diska. KairUs sta iz podatkov na enem od trdih diskov ugotovila ime lastnika, prek družbenih medijev pa sta pridobila še druge podatke, povezane z njim. Bolj kot možnost izsiljevanja ju je zanimalo, ali bi lahko vstopila v stik s to osebo, zato umetniško delo tvori paket, pripravljen za odpošiljanje tej osebi. Foto: Ana Kovač

Od prazničnih do počitniških fotografij

V svojih deli sta KairUs uporabila podatke, ki sta jih pridobila na trdih diskih ganskega smetišča.

V delu Zalezovalci najdenih posnetkov (Found Footage Stalkers) omogočata listanje po božičnih, novoletnih, počitniških in drugih zasebnih fotografijah nekega para in njune družine ter prijateljev. Gre za osebne posnetke, utripe iz življenja enega od predhodnih lastnikov pomnilniške naprave, ki je v tem primeru prišla v roke umetnikov.

Med listanjem fotografij neznancev se posameznik srečuje z mislijo, da bi se lahko na tem mestu ob nepazljivem ravnanjem s podatki in elektronskimi smetmi znašel tudi sam.

Kraja identitete

Kraja identitete (Identity Theft) je delo, v katerem avtorja obravnavata ljubezenske prevare, ko posamezniki v stik z drugim stopajo pod krinko tako, da si na družbenih omrežjih in zmenkarskih portalih ustvarjajo lažne profile.

Na ta pojav sta umetnika naletela tudi na enem od trdih diskov, kamor so bile podobe privlačnih žensk prenesene za ustvarjanje in vzdrževanje neresničnega spletnega pojavljanja. S ciljem problematiziranja tega vprašanja sta umetnika z najdenimi fotografijami ustvarila 18 prevarantskih profilov.

"Dokler ne odpreš trdega diska in z njega ne obnoviš podatkov, si lahko zamišljaš, kaj je tam, kaj bi lahko bilo …" naslov projekta ob spraševanju o morebitnih podatkovnih scenarijih pojasnjuje Linda Kronman. "Dokler ne odpreš trdega diska in z njega ne obnoviš podatkov, si lahko zamišljaš, kaj je tam, kaj bi lahko bilo …" naslov projekta ob spraševanju o morebitnih podatkovnih scenarijih pojasnjuje Linda Kronman. Foto: Ana Kovač

Ne gre za izsiljevanje

KairUs sta iz podatkov na enem od trdih diskov celo ugotovila ime njegovega prejšnjega lastnika, prek družbenih medijev pa sta našla njegovega trenutnega delodajalca in druge kontakte podatke, prek katerih bi lahko stopila v stik z njim. Umetniško delo tako tvori paket, ki je pripravljen za odpošiljanje in vsebuje pridobljene podatke ter pismo predhodnemu lastniku pomnilniške naprave.

S to gesto avtorja raziskujeta možnosti za izsiljevanje, od tod tudi naslov projekta Ne gre za izsiljevanje.

V imenu problematiziranja in ozaveščanja o varnosti podatkov sta umetnika uporabila najdeno na elektronskem smetišču odvrženih naprav. V imenu problematiziranja in ozaveščanja o varnosti podatkov sta umetnika uporabila najdeno na elektronskem smetišču odvrženih naprav. Foto: Ana Kovač

Podatkovna loterija

Možnosti, kaj je v množici naprav na kupu smeti, je nepredvidljivo. Gre za loterijo, ki lahko posega tako v zasebna življenja posameznikov, ali pa na primer razkriva podatkovna polja podjetij, se strinjata umetnika.

Kot se spominjata KairUS, je celo pot iz Gane nazaj na Dunaj spremljalo spraševanje, kaj vse bi lahko bilo na pomnilnikih, ki sta jih prinašala iz Afrike v imenu ozaveščanja o varnosti podatkov.

"Od tod tudi naslov projekta Forenzične fantazije, saj si, dokler ne odpreš trdega diska in z njega ne obnoviš podatkov, lahko le zamišljaš, kaj je tam, kaj bi lahko bilo …" pojasnjuje Linda Kronman.

"Ko sva na Dunaju šla čez kontrolo, sva tudi pomislila, kaj če bi na letališču želeli vedeti, kaj imava na trdih diskih. Kaj pa če bi na kakšnem od njih našli otroško pornografijo?" eno od misli o morebitnih vsebinah na napravah predstavlja Andreas Zingerle.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin