Petek, 12. 4. 2019, 18.06
5 let, 6 mesecev
Hiša s stolpičem, ki jo je dal zgraditi znani ljubljanski urar
Vogalna hiša na Cigaletovi ulici 3 datira v začetek prejšnjega stoletja. Ime nosi po znanem ljubljanskem urarju, ki je bil njen investitor in velja za eno med najbolj bogato secesijsko oblikovanih hiš okoli Miklošičevega trga, vpadljiva pa je tudi zaradi svojega stolpiča.
Čudnova hiša je nastala leta 1901, zgraditi jo je dal ljubljanski urar Franc Čuden. Obrnjena je na Cigaletovo ulico in meji na Tavčarjevo ulico, nastala pa je kot najemna stanovanjska stavba.
Čudnova hiša je nastala leta 1901 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha, njen investitor je bil urar Franc Čuden.
Zgodba o urarju
Franc Čuden je imel v Ljubljani delavnico od leta 1882, ki jo je prevzel od svojega predhodnika urarja Josefa Gebeja. V oglasu iz leta 1897, objavljenem v Planinskem vestniku, glasilu Slovenskega planinskega društva, svojo prodajalno na Mestnem trgu v Ljubljani priporoča zaradi "bogate zaloge vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov". Ob tem pa zagotavlja, da so vsi izdelki "priznano izvrstni in poceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro," je mogoče spremljati oglaševanje in jezik iz konca 19. stoletja.
Ob urah je Čuden prodajal tudi kolesa in šivalne stroje, podružnico pa je imel tudi v Trbovljah. Po njegovi smrti leta 1912 je z obrtjo nadaljevala njegova vdova Josefina Čuden.
Ena od posebnosti hiše je vogalni stolpič s kvadratnim zaključkom in kroglo, ki ga pod vrhom krasijo ženski maski in zlati inicialki investitorja stavbe.
Načrti za dve sosednji hiši
Pod arhitekturo Čudnove hiše se je podpisal arhitekt Ciril Metod Koch, ki je sočasno naredil načrte tudi za sosednjo Pogačnikovo stavbo. Hišo za urarja je Koch zasnoval po vzoru dunajskih hiš Josepha Marie Olbircha, predstavnika organske, plastično bogate in dekorativne secesije, značilnosti navajajo v spletnem Arhitekturnem vodniku.
V poudarjenem srednjem delu objekta je v tretjem nadstropju s polkrožnim nadstreškom oblikovan balkon. Ob zlatih in kovinskih poudarkih ga sestavlja tudi motiv drevesa.
Zgodba o Miklošičevem parkuZlati detajli, zaključki stavbe.
Vogalni stolp
Njena posebnost je vogalni stolpič s kvadratnim zaključkom in kroglo, ki ga pod vrhom krasijo ženski maski in zlati inicialki investitorja stavbe. Del okrasja tega stavbnega elementa pa so tudi v omet vrezane vodoravne črte.
A to je le ena od dekorativnih in oblikovalskih zgodb te hiše, katere pročelje opredeljuje preplet geometrijskih in naturalističnih ornamentov z mnogimi detajli. V enakomernem ritmu so po njeni zunanjosti razporejeni modri in rdeči keramični krogi, ki opredeljujejo okna in so vidni že od daleč.
Z razdalje sijejo tudi zlati ornamentni zaključki stavbe. V poudarjenem srednjem delu objekta pa je v tretjem nadstropju s polkrožnim nadstreškom oblikovan balkon. Ob zlatih in kovinskih poudarkih ga sestavlja tudi motiv drevesa, narejen v tehniki vrezanke (sgrafitto), ki pomeni krašenje v več plasteh ometa. Ni pa to edini balkon te stavbe, en se na tej strani razteza še v prvem in drugem nadstropju na drugi strani hiše. A ta je veliko manjši in tudi v svoji zasnovi manj izstopajoč, vendar prav tako z umetelno oblikovano kovano ograjo.
Nekoč je imela vijoličasto fasado
Ob raznolikem okrasju, izraženem v različnih barvah, je bila fasada Čudnove hiše dolgo odeta v močen vijolično-rdeč odtenek, od prenove leta 2001 pa je ponovno dobila svojo prvotno svetlo bledo rumeno barvo. Tako podlaga deluje kot pano, čez katerega se razpenjajo različni okrasni elementi, različno izraženi glede na razdaljo opazovanja.
S svojimi ornamenti, kipečimi arhitekturnimi motivi, zaradi česar za Čudnovo hišo večkrat pravijo, da ustvarja vtis nepovezane celote, in stolpičem, se vogalna stavba v prostor vpenja z močno prezenco. Njen značaj je opredeljen skozi poteze organske secesije, izražen skozi nemir arhitekturnih oblik.
Preberite še:
2