Film o umetniku, ki se je dal ustreliti in je navdihnil tudi Davida Bowieja #video

V Kinu Šiška, v sodelovanju s projektnim prostorom Aksioma, si bo jutri, 23. januarja, ob 20. uri mogoče ogledati slovensko premiero eksperimentalnega dokumentarnega filma z naslovom Burden. Gre za prikaz dela in življenja ameriškega umetnika, ki je vplival na svetovne tokove umetnosti.

Chris Burden (1946-2015) je v 70. letih prejšnjega stoletja temeljno zamajal meje razumevanja performansa in kiparstva, njegova najzgodnejša dela pa še vedno veljajo za najbolj kontroverzne in vplivne performanse tistega časa. Telo in telesno tako v sodobni umetnosti od njega naprej nista več ista, pri čemer pa je Burden navdihnil številne umetnike poznejših generacij, od Laurie Anderson do Davida Bowieja.

S svojo brezkompromisnostjo in nepopustljivostjo, v kar je močno vpletal vprašanja, povezana s konceptom telesa in telesnosti, preizpraševanja fizičnih in moralnih robov, pomenov in mehanizmov nadzora, je umetnik s svojimi pogosto tudi nevarnimi performansi zavzeto vstopal v širši družbeno-kulturni kontekst.

Bivanje v omarici

Nase je prvič opozoril leta 1971 ob koncu študija na kalifornijski univerzi, kjer se je kot 25-letni umetnik v performansu z naslovom Five Day Locker dal za pet dni zakleniti v šolsko omarico za shranjevanje osebnih stvari. Ta je bila visoka 60 centimetrov, globoka pa 90 centimetrov. V omarici nad njim je bila 19-litrska posoda z vodo, pod njim pa enako velika prazna posoda za urin.

Burden, ki je umetnost razumel kot svobodno točko v družbi, kjer lahko narediš karkoli, je v svojem zgodnjem performansu šolsko omarico z naselitvijo z lastnim telesom preoblikoval v kraj nelagodja za vse vpletene, tako zanj kot za opazovalce. Z vpletanjem svojega telesa v ekstremne okoliščine in pogoje, z raziskovanjem lomljivih točk delovanja institucij in družbe ter meja posameznika pa je nadaljeval tudi v prihodnjih delih.

Ustreljeni in križani

V zgodovino umetnosti in kolektivno zavest se je vpisal tudi s performansom Shoot (1971), v katerem je umetnika v levo roko ustrelil prijatelj z oddaljenosti 4,5 metra. Gre za delo, za katerega avtor ni dovolil, da se kdajkoli pono Chris Burden, Through the Night Softly, 1973 Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons vi. O njem so v galeriji Gagosian, ki ga zastopa vse od leta 1978, zapisali, da je Burden s tem performansom zatresel konvencionalni svet umetnosti in to pripeljal z novo umetniško formo do skrajnih in neprimerljivih meja. Ob tem je naslavljal tudi politične, družbene, okoljske in tehnološke preobrazbe.

V performansu Trans-fixed (1974) si je roki v položaju križanega  pribil na streho avtomobila, v Through the Night Softly pa se je plazil čez zdrobljeno steklo.

Kipi velikih dimenzij

V 80. letih je Burden začel serijo ambicioznih skulptur velikih dimenzij, ki jih je zaznamovala kompleksnost v uporabi materialov oz. sestavljenih delov, kot na primer poznanih iz otroških iger. Med njimi so bili tudi modeli vojačkov, otroški vlak in železnice. Izhodišče skulptur je bilo ustvarjanje monumentalnih rekonstrukcij kulturnih okolij in njihovih struktur. Umetnik se je tako uveljavil tudi kot avtor privlačnih instalacij in skulptur.

Med profesionalnim in zasebnim življenjem

V film Burden sta avtorja Timothyji Marrinanan in Richard Dewey vključila videoposnetke umetnikovih vplivnih performansov iz 70. let prejšnjega stoletja, zasebne video- in zvočne posnetke, intervjuje z njegovimi prijatelji, študentskimi kolegi in sodelavci, komentarje kritikov in kasnejše posnetke iz ustvarjalčevega ateljeja. Vse skupaj sta prepletla z njegovimi razmišljanji skozi leta. Film ob avtorjevem delu in življenju razkriva tudi zakulisno dogajanje na losangeleški umetniški sceni.