Četrtek, 22. 1. 2026, 10.14
2 uri, 8 minut
V Indoneziji našli doslej najstarejšo jamsko umetnost na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Znanstveniki poročajo še, da so jamo zelo dolgo uporabljali v umetniške namene. Po njihovih ugotovitvah so slike tam nastajale vsaj 35 tisoč let, vse do približno pred 20 tisoč leti. Odkriti odtisi rok so namreč obdani z bistveno novejšimi upodobitvami. (Fotografija je simbolična.)
Raziskovalci so na indonezijskem otoku Muna našli odtise rok, za katere domnevajo, da so najstarejša doslej znana jamska umetnost na svetu. Odtisi v apnenčasti jami bi lahko bili po njihovih ugotovitvah stari najmanj 67.800 let, s tem pa za 15 tisoč let presegajo starost prejšnje rekordne najdbe, ki jo je ista ekipa na tem otoku odkrila leta 2024.
Šablone rok, imenovane tudi negativi rok, so oblika predstavitve, pri kateri se roka položi ob skalno steno, nanjo pa se s pihanjem ali pršenjem nanese barva, kot je okra.
Oldest cave art in Indonesia pic.twitter.com/aafjpPViD3
— Clear picture (@ClearURmind1) January 22, 2026
Odtis roke je nato viden kot svetla silhueta. Ta način je edinstven za ta predel, odkritje pa daje nov vpogled v zgodnje širjenje sodobnih ljudi in naselitev Avstralije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Scientists have identified a nearly 68,000-year-old hand stencil on the Indonesian island of Muna in the southeast of Sulawesi — the oldest cave art discovered anywhere to date.https://t.co/0PZMi3bZb0
— Science News (@ScienceNews) January 21, 2026
Otok Muna, jugovzhodno od otoka Sulavezi, kjer so našli to delo, je med turisti z vsega sveta priljubljen zaradi vulkanov, koralnih grebenov in potapljaških lokacij.
Jamsko umetnost je odkrila in preučevala mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom znanstvenikov z avstralske univerze Griffith, indonezijske raziskovalne agencije BRIN in univerze Southern Cross v Avstraliji. Rezultate so objavili v reviji Nature.
Uporabili so metodo datiranja
Raziskovalci so uporabili metodo datiranja, ki starost določa na podlagi procesov radioaktivnega razpadanja v usedlinah. Analizirali so mikroskopsko majhne mineralne usedline, ki so nastale nad in v nekaterih primerih pod plastmi barve. To jim je omogočilo, da so zožili časovno obdobje nastanka umetniškega dela.
Gambar cadas Paleolitik mencapai kesempurnaan di Gua Tewet
— Odyssey to the Far East (@motherlander) February 15, 2025
Inilah lukisan utama di Gua Tewet, semacam 'pohon kehidupan' yang menghubungkan tangan-tangan bercorak dengan garis lengkung penuh corak bunga. Lukisan ini merupakan kombinasi tiga nuansa warna oker, 12 tangan kiri dan… pic.twitter.com/Ttsl7j9CBq
Znanstveniki poročajo še, da so jamo v umetniške namene uporabljali zelo dolgo. Po njihovih ugotovitvah so slike tam nastajale vsaj 35 tisoč let, vse do približno pred 20 tisoč leti. Odkriti odtisi rok so namreč obdani z bistveno novejšimi upodobitvami.
Raziskovalci ne razumejo simbolnega pomena te spremembe
Ugotovitve dokazujejo, da je bil Sulavezi dom ene najbogatejših in najdlje trajajočih umetniških kultur na svetu, katere izvori segajo vse do najzgodnejše naselitve človeka na tem otoku pred najmanj 67.800 leti, je povedal arheolog in geokemik Maxime Aubert z avstralske Univerze Griffith.
Po opažanjih ekipe ima odtis roke tudi edinstveno značilnost: prvotno poškropljeno roko so naknadno spremenili z namernim zoženjem negativnih obrisov prstov. To ustvarja vtis roke, podobne kremplju. Raziskovalci ne razumejo simbolnega pomena te spremembe, vendar bi po njihovi oceni lahko bil znak, da so bili ljudje in živali v tistem času tesno povezani.
Raziskovalci verjamejo tudi, da imajo ugotovitve daljnosežne posledice za razumevanje zgodnje zgodovine avstralskih aboriginov. "Zelo verjetno je, da so ljudje, ki so ustvarili te podobe na Sulaveziju, pripadali večjemu prebivalstvu, ki se je kasneje razširilo po vsej regiji in sčasoma doseglo Avstralijo," je povedal znanstvenik z agencije BRIN Adhi Agus Oktaviana.
Predniki Avstralcev tam že 65 tisoč let?
Strokovnjaki že dlje časa razpravljajo o tem, kdaj so ljudje prvič naselili starodavno celino Sahul, današnjo Avstralijo, Tasmanijo in Novo Gvinejo. Medtem ko nekateri modeli kažejo na prihod pred približno 50 tisoč leti, drugi kažejo na vsaj 65 tisoč let. "To odkritje močno podpira idejo, da so bili predniki prvih Avstralcev v Sahulu že pred 65 tisoč leti," je povedal Oktaviana, ki v teh predelih raziskuje od leta 2015.
Najnovejše odkritje velja za najstarejši neposreden dokaz o prisotnosti sodobnih ljudi vzdolž severne migracijske poti iz Azije prek Sulavezija in Moluških otokov do Sahula, je povedal geoarheolog Renaud Joannes-Boyau z avstralske Univerze Southern Cross.
