Petek, 4. 3. 2016, 9.26
7 let, 2 meseca
"Vino je zato, da se imamo fajn"
Na vinskem večeru v vinoteki Sobe 102 se je v sredo predstavil Aleks Simčič, mojster, ki prideluje in polni vina z imenom svojega očeta Edija Simčiča.
Čas hitro beži in v ekipi, ki je v nabito polni kleti Sobe 102 predstavljala vina, je bil tudi Aleksov sin Jure. Človeka kar malce zmrazi, ko pomisli, da se reformatorji slovenskega vinarstva s konca osemdesetih počasi starajo. In mi z njimi.
Morda je ta proces včasih za kakšno uro ali dve mogoče zaustaviti z dobrim vinom in množica, ki je spremljala srečevanje vin Aleksa Simčiča z jedmi Urbana Demšarja, je bila več kot zadovoljna. Pa naj je šlo za osnovni chardonnay, ki ga Simčič polni za lokal na Cankarjevi, ali njegove najnatančnejše pijače, ki jih hrani v svoji kleti v Brdih. Natančneje v Vipolžah, kjer je ob stari kmečki hiši tudi moderna počitniška zgodba, ki je, podobno kot vina, bolj ali manj razprodana.
Pustimo statistiko: začeli smo z žlahtno in že kar konkretno rebulo iz leta 2012, ki smo jo povezali z brusketami z lososom in brusketami z rikoto. Hladne predjedi je nato kuhinjski mojster zamenjal s toplo predjedjo, šlo je za raviole z baziliko, popečenim češnjevcem, pestom, praženimi pinjolami in piščancem z žara v slanini, Aleks pa je odprl belo zvrst triton (chardonnay, savignon, beli in sivi pinot). Šlo je za vino iz deževnega, za mnoge neugodnega letnika 2010, a se težave, ki jih je imel vinar v vinogradu, pri vinu niso čutile.
Kakorkoli, kombinacija Dueta z rebrci je presegla pričakovanja in vprašanje časa je bilo le še to, kako se bo ob mnogo konkretnejšem vinu Duet Lex 2007 znašel hišni kuhar. Treba je namreč vedeti, da gre za vino iz starejših vinogradov in iz najboljših leg. Grozdja je manj, njegova vsebina skoncentrirana. Pa še štiri leta se je to vino kalilo v novih sodih.