Četrtek, 30. 8. 2018, 8.29
6 let, 2 meseca
V Brdih z rebulo navdušili vplivne kritike z vsega sveta #foto
V Goriških brdih so vinskim kritikom in piscem z vsega sveta v sredo predstavili svoj največji ponos, rebulo, in dokazali, da se ta briška sorta lahko uvršča v sam svetovni vinski vrh.
Vodeno degustacijo, tako imenovani masterclass, posvečen rebuli, so po lanski več kot uspešni premieri v Goriških brdih in letošnji izvedbi na sejmu Vinitaly v Veroni v sredo priredili že tretjič. Dogodek v Vili Vipolže je obiskalo 32 novinarjev in vinskih kritikov iz ZDA, Kitajske, Velike Britanije, Japonske, Nemčije, Rusije, Hrvaške, Italije in seveda tudi Slovenije.
Degustacija z imenom Brda, home of rebula (Brda, dom rebule) je nastala v sodelovanju devetih vinarjev s slovenske strani Brd, štirih z italijanske strani meje ter Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda. Na ta način želijo briški rebuli, ki po svetu že postaja vse bolj prepoznavna in jo tudi mnogi vinski strokovnjaki iz tujine umeščajo v svetovni vrh, zagotoviti še večjo promocijo in prostor v svetovnih strokovnih medijih.
"Veseli smo, da so se vabilu odzvala zelo resna novinarska imena. Po mojem mnenju se lahko vsekakor primerjamo z dogodki na najvišji ravni v tujini. Z nadaljevanjem tega projekta bo Slovenija postala resnično prepoznavna," je o letošnjem dogodku povedal Gašper Čarman, slovenski vinski strokovnjak in dvakratni najboljši sommelier Slovenije, ki je vodil degustacijo.
Z leve proti desni: Matjaž Četrtič iz kleti Ferdinand, italijanski vinski kritik Luca Gardini in slovenski vinski strokovnjak Gašper Čarman
Med govorci na dogodku sta bila ob sodelujočih vinarjih tudi Luca Gardini, priznani italijanski vinski kritik in sommelier, ter Levi Dalton, eden najvplivnejših ameriških sommelierjev z izjemno priljubljenim podcastom, posvečenem vinu.
Luca Gardini je rebulo Opoka 2016 iz kleti Marjana Simčiča letos razglasil za najboljše vino na svetu.
Če je briška rebula nekoč veljala za preprosto in so jo večinoma prodajali kot odprto vino, temu primerno pa pri pridelavi poudarjali le količino, ne pa kakovosti, so briški vinarji s tem vinom v zadnjih desetletjih ustvarili tektonske premike. Dokazali so, da je rebula lahko veliko vino, predvsem pa jo je mogoče pridelati v najrazličnejših oblikah - kot peneče, sveže, zorjeno, močno macerirano ali sladko vino.
Raznolikost rebul so zbranim vplivnežem na degustaciji v Vili Vipolže prikazali s 13 rebulami v treh kategorijah. Sveže so bile letnik 2017 iz kleti Medot in Ščurek ter letnik 2016 iz kleti Zanut in Dolfo, zorjene so bile Visvik 2016 iz kleti Jermann (italijanska stran Brd), Epoca 2016 iz kleti Ferdinand, rebula 2016 iz kleti Edi Simčič, rebula 2016 iz kleti Marjana Simčiča in rebula Bagueri Superior 2013 iz briške zadružne kleti. Pri rebulah s podaljšano maceracijo (stik mošta z jagodnimi kožicami) so prevladovala zamejska imena - Keber z rebulo 2015, Radikon z rebulo 2012 in Gravner z rebulo 2010, ob njih so v tej kategoriji predstavili še Erzetičevo Amforo 2016.
"Izbor različnih vinskih slogov, ki so pokazali potencial sorte, je bil res dober. Te večplastnosti še nisem poznala," je po degustaciji izjavila britanska novinarka in priznana vinska poznavalka Julia Harding, ki med drugim piše za spletni portal znane britanske vinske kritičarke Jancis Robinson.
Preberite še:
2