So vina s sadnimi okusi res le za ženske?

Že nekaj poletij zapored se pojavlja trend, da se v vročih dneh in večerih pijejo vina z dodanimi okusi. Aperol spritz je sicer že malo v zahajajočem trendu, zato pa se letos na prvo mesto priljubljene poletne pijače prebija hugo, peneče vino z bezgovim sokom.

Ob tem pa je na voljo še vrsta sadnih mešanic, večina v obliki penin, da dobijo še tisti glamurozni pridih. Tako denimo v enem izmed diskontov trenutno po dva evra za buteljko prodajajo peneče vino z okusom bezga, manga, breskve in maline. Za vse okuse. Ta z bezgom ima skoraj natančno tak okus, kot ga je imela včasih dobra stara šabesa.

Pravzaprav ideja vinskih coolerjev, kot tudi rečejo tem mešanicam vina, sladkorja in sadnih sokov, ni nova pogruntavščina. Če se spomnite, smo imeli v Jugoslaviji nekaj, čemur se je reklo Adria cooler. V majhnih zelenih stekleničkah je bila mešanica penečega vina in okusa v dveh izvedbah: exotic in lemon. Menda je bila pijača strašen poslovni uspeh tudi zunaj meja Jugoslavije, celo v ZDA. Seveda pri tem ni šlo za kakšen vrhunski šampanjec, temveč za navadno oplemeniteno vino z naknadno vbrizganimi mehurčki. A Adria cooler je bil najljubša pijača marsikaterega najstnika in marsikatere mame.

Z vinsko-sadnimi mešanicami ni nič narobe. Nasprotno – lahko so res osvežilne in okusne. Edina stvar, ki bi jim jo lahko zamerili, je, da se oglašujejo kot pijača za ženske. Ker so pač sladke. Ali pa zato, ker je Eva pojedla sadje in imajo vse ženske zdaj raje sadje kot rezek okus močnih čreslovin. Tako vsaj trdijo vinski trgovci. Recimo za Veliko Britanijo velja, da je lani poraba vina s sadnimi okusi poskočila za 51 odstotkov, večina pivcev teh pijač pa so bile ženske.

Kdo bi vedel, kaj je res: ali so to ženske pijače, ker jih kot take prodajajo, ali bi jih dame tudi sicer raje izbrale. V vsakem primeru bo hugo to poletje velikokrat na mizi. Pa naj bo tak, ki je zmešan že v vinski kleti, ali pa ga iz prijetne penine in odličnega sirupa zmešamo sami.

Veuve Clicquot Brut Yellow Label

Šampanjsko hišo Veuve Clicquot je v Reimsu leta 1772 ustanovil Philippe Clicquot. Po smrti sina Françoisa je podjetje prevzela njegova vdova (veuve po francosko) Nicole-Barbe Ponsardin, stara komaj 27 let. Priučila se je posla, nadzirala vse faze pridelave in s preudarno strategijo prodrla na mnoge trge, med prvimi tudi v carsko Rusijo. Skupaj z glavnim kletarjem sta razvila proces ločevanja usedline odmrlih kvasovk od vina. Poleg tega je madame s preudarnimi nakupi vinogradov v prestižnih komunah povečevala količine lastnega grozdja. Danes je klet lastnik 284 hektarjev, kar zadostuje za pridelavo treh milijonov steklenic, za preostalih sedem milijonov grozdje dokupijo.

Šampanjec Veuve Clicquot po vsem svetu pooseblja vrednote, ki jih je globoko spoštovala madame Clicquot: sodobnost in smelost, združeni s poudarkom na najboljši kakovosti in znanju. Veuve Clicquot Yellow Label je eden izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih šampanjcev po vsem svetu. S svojo značilno rumeno etiketo, poklonom madame Barbe-Nicole Clicquot, je ta slavni šampanjec postal svetovni fenomen in nadaljuje zgodbo o uspehu.

Brut Yellow Label je pridelan iz treh tipičnih šampanjskih sort, modrega pinota, pinota meunier in chardonnaya.

Je zlatorumene barve z drobnimi mehurčki, ki potujejo v verigah. Arome so zelo kompleksne, na začetku ima vino vonj po belem sadju in rozinah, nato po vanilji in krušni skorji. Zaznamo tudi arome jabolk in hrušk. V ustih pa nas navduši s svežino, drobnimi mehurčki in lepo sadnostjo. Prvi požirek nudi vso svežino in krepkost, ki je tako značilna za Yellow Label, da pa vas dokončno prepriča, sta tu še lep in dolg zaključek, kjer pridejo še bolj do izraza sadne note.

Odlično se bo podal k morskim jedem, kot so ribji karpačo, surove školjke z limono, karpačo iz hobotnice ter surovi škampovi repki, ali pa si ga preprosto privoščite namesto sladice v teh vročih poletnih dneh.

Sorta: modri pinot, pinot meunier in chardonnay Stopnja alkohola: 12,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 41,04 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si