Restavracija Gredič: kaj se je spremenilo "pri Schollmayerju"

Februarski konec tedna v Brdih ni bil posebno živahen, ne v vinoteki v Dobrovem, kjer smo pokušali najbolj suho Bjano in le malo slajšo Erzetičevo penino, ne v drugih obratih prehrane, ki jih je v krajih ob meji kar nekaj. Ljudstvo smuča, smo si rekli, ko smo ugotovili, da bo tudi na Grediču, kjer snemajo nadaljevanke in se trudijo z najprestižnejšo hrano v tem koncu sveta, podobno.

Restavracija Gredič

Ceglo 9, 5212 Dobrovo v Brdih

Telefon: 05 828 0120

Temna jedilnica je samevala v spremembah, ki so jih prinesli zadnji meseci. S sten so recimo pobrali dela ene najpomembnejših slovenskih likovnih skupin Irwin in jih zamenjali z velikimi črno-belimi fotografijami iz briškega življenja. Okusi so različni, nekaterim so naši najslavnejši umetniki bolj všeč, drugim so se zdeli preveč avantgardni. Zdaj naj bi v Grediču prirejali razstave različnih avtorjev. Bomo videli.

Na steni, kjer so visela dela skupine Irwin, so zdaj fotografije iz briških vinogradov. Foto: Miha First

Ob Irwinih so zamenjali tudi kuharsko ekipo, italijansko posadko so nadomestili briški mojstri, čeprav se na prvi pogled zdi, da je slog novih kuharjev podoben prejšnjim. Simpatičnega italijanskega natakarja, ki se je počasi kot Andrea Massi učil slovensko, je zamenjala izkušena briška natakarica. V toaletah ni več L'Occitanovega mila in tudi muzika ni več ista.

Je pa ostala solidna vinska karta, ena najboljših pri nas, s kakšnimi 700 etiketami, vezanimi na slovensko, briško in bližnjo italijansko področje, ki je rodilo tudi vino, ki smo ga pili. Picech beli pinot 2014 za poštenih 28 evrov za steklenico. V strokovnih krogih vse bolj cenjeni vinar ni razočaral, čeprav je jasno, da na tej vinski karti tako ali tako ni veliko razočaranj. Imajo nešteto penin, veliko penečih vin in lepo serijo šampanjcev, najdražji Krug Clos du Mesnil je v okolici tisoč evrov. Nekaj je tudi drugih tujih kapljic, bordojci ne sežejo prek 200 evrov, najdražje slovensko vino pa je Kolos iz kleti Edi Simčič v magnumu za 175 evrov.

Gosjo pašteto v bučnih semenih je spremljal solkanski radič. Foto: Miha First

Naročili smo si pretežno mesni meni, ki ga cenijo na ne previsokih 40 evrov, in ob belem pinotu začeli malico. Pozdrav so bili pedoči na omaki iz češnjevih paradižnikov in skledica humusa. Pozdrav, ki morda ni šel povsem z roko v roki z menijem, so pospremili s šestimi ali sedmimi umetninami iz kruha, od klasičnih grisinov do pogače z malimi paradižniki, od bombic s semeni do malih žemljic.

Po pozdravčku je sledila gosja pašteta s solkanskim radičem in malinovim želejem. Konkretna porcija, kakršne v zadnjem času pri takšnem profilu restavracij pravzaprav malce pogrešamo. Za toplo predjed so ponudili mehko polento s tolminskim sirom, ki jo je krasil ragu telečjih ličnic in rumenjak, ocvrt v kruhovih drobtinah.

Polenta s telečjim ragujem in ocvrtim rumenjakom Foto: Miha First

In spet je treba reči, da so se okusi dopolnjevali in da jed ni bila zgolj miniaturna. Pa še prav nič ni bilo narobe, ker smo jo rimali z belim pinotom.

Nato smo nadaljevali z ravioli, polnjenimi s konfitom kopuna in prelitimi s kutinovo mostardo, in ob tem ugotavljali, da smo v Grediču pričakovali manj natančno pripravljene jedi, mogoče tudi manj prestižne sestavine kot v času, ko je v kuhinji še delovala prejšnja ekipa, a je tudi nov kuhar mojster svojega poklica. Eden izmed dokazov je bil tudi zajček, ovit v Ravbarjev kraški pršut, ki mu pristavijo še račja jetra, njoke in brusnice.

Zajček, ovit v kraški pršut, popečena račja jetra, njoki in brusnice Foto: Miha First

Na koncu, tik preden grad zaspi v tihi briški noči, pride še simpatičen kavni creme brulee in za tiste, ki ne bodo šofirali, še kakšna domača žganica, recimo izvrstna Mariničeva barikirana grappa ali kakšna kačja slina s podpisom Čarge. Jasno, ob vseh pravih in veliko dražjih žganjih sveta. Naj za konec omenimo, da je jedilni list s posameznimi jedmi pravzaprav zelo kratek, je pa za tiste, ki ljubijo morje, na voljo tudi ribji meni po 55 evrov s tuninim tatarcem, polenovkino strjenko, idrijskimi žlinkrofi s kozico, dušeno hobotnico …

Preprosta, a precej učinkovita sladica: kavni creme brulee Foto: Miha First

Povzetek

Ena najprestižnejših slovenskih restavracij v enem najlepših gradov v Sloveniji bi si zaslužila manj turbulentna obdobja, da malce zadiha in dokončno zavzame svoje mesto v Brdih. Upajmo, da bo Gredič zacementiral jedilne liste, izkoristil fantastično klet in pozicijo objekta nasploh. Jedi, ki smo jih prejšnji teden jedli za ne previsoko ceno, so preprosto izjemno pripravljene.

Vinska karta je povzetek stanja v vinski kleti, verjetno najlepši te vrste v Sloveniji. Med najboljšimi slovenskimi vini so na voljo skoraj vsa, kar nekaj pa je tudi tujih. Celo vino Štorija smo opazili, čeprav se s poceni kapljico za širše občinstvo nočejo hvaliti. A včasih iz malega zraste veliko. 

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.