Četrtek, 26. 7. 2018, 4.03
5 let, 9 mesecev
Restavracija Evergreen: tako v Smledniku skrbijo za golfiste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
Restavracije, ki so v sklopu golf igrišč, ponujajo samosvojo, prestižno, a s športom povezano hrano. Lokal v Smledniku je eden od najbolj značilnih pri nas.
Lastništva golf kluba na Smledniku nismo natančno preverjali, a zdi se, da so glede na ime Cubo Golf nekaj malega spremenili, slišati pa je mogoče tudi, da se je eden od mladih slovenskih kuharskih upov, ki je zadnje čase zamenjal več delodajalcev, za nekaj časa preselil v to zeleno okolico Ljubljane.
Restavracija Evergreen
Smlednik 200, 1216 Smlednik
Telefon: 041 366 249
Na Smledniku smo bili nazadnje pred sedmimi leti in lahko rečemo, da nas takrat niso preveč navdušili. A od tistih časov so skoraj kaotično ponudbo vseh modernih in "modernih" jedi prilagodili športu, zaradi katerega so konec koncev postavili veliko brunarico.
Imajo poceni, a bogata kosila, posebno ponudbo za utrujene športnike, ki se vračajo z osemnajste luknje, za običajnejše goste skuhajo tudi večerje. Jedilni list, ki so ga ponudili, je bil skop, po tri ali štiri jedi v vsaki kategoriji, zunaj jedilnika pa je natakar posebej naštel še nekaj aktualnosti: toskanski in iberski pršut, tatarski tune, angusov rib eye, jagenjčkove kračke in nekaj svežih rib.
Začeli smo z Medotovo penino. Na vinskem listu sicer ponujajo vrsto mehurčkov, ki jih točijo na kozarec, v glavnem penine in prosecco, zapisan je bil tudi Charpentierov šampanjec. Še vedno, kot v mnogih lokalih iz skupine Kaval, prevladujejo vina Belica, a podobno kot v Strelcu na Ljubljanskem gradu je tudi na smledniškem igrišču nekaj več izbire.
Skozi pozno popoldne smo pili Štokljevo belo Planto, zvrst rebule in chardonnaya, imeli pa so praktično tudi vse znane slovenske vinske kleti, nekaj italijanskih in zamejskih ter nekaj francoskih vin. Skoraj polovica vin je bila na voljo na kozarec.
Začeli smo s tatarskim biftekom. Orjaška gmota mesa, ki naj bi zadovoljila dve osebi, je v praksi dovolj za pet ali šest lačnih ust. Zraven razmeroma papriciranega mesa postrežejo tudi kup nastrganega masla, obilje okisanih gobic, kumaric, feferonov in oliv ter, jasno, kakšen kilogram toplega kruha.
Tatarski biftek
Človek se s takim uvodom konkretno okrepča, potem pa se odloči za juho. Tisti dan so skuhali dve, solidno govejo z rezanci in malce bolj prefinjeno čemaževo, ki jo nalijejo na poširano jajce, bele šparglje in drobtine dehidriranega pršuta.
Čemaževa juha s poširanim jajcem, šparglji in dehidriranim pršutom
Morda bi morali v juliju vseeno že zamenjati prvo spomladansko zelenjavo in gozdne nabirke z aktualnejšimi sestavinami, a treba je reči, da je bila fregola z gamberi, hobotnico in šparglji odlična, morda tudi zato, ker na te drobne testenine v naših krajih ne naletimo ravno pogosto.
Fregola s škampi, hobotnico in šparglji
Dež, ki nas je s terase z razgledom na golfišče pregnal pod streho, je razkril, da v notranjosti, ki je sicer lepo urejena, manjka kakšen kipec ali velika steklenica šampanjca, kakšen pokal, saj smo na golfu, ali kakšna fotografija, morda nekaj knjig o golfu in športu v obče. Jedilnica namreč deluje prazna in osamljena. Lahko bi notranje oblikovalce poslali na izvidnico na Bled, kjer je srbski občutek za šminko veliko bolj natančno obdelal prostore tamkajšnjega "country kluba".
Druga težava so bili preveliki odmori med posameznimi jedmi, najdlje smo čakali na rib eye črnega angusa, ki ga prinesejo v objemu paradižnika, paprike, bučk, krompirja, špargljev, jajčevcev, fermentiranega česna in oljčnega olja v prahu. Meso je bilo izjemno, pečeno do popolnega "mediuma", prilog pa je bilo preprosto preveč. Kot da bi naročili nekakšno mešano solato. Jasno, še vedno velja, da so to velike jedi za športnike, ki so pred tem nekaj ur zamahovali s palico.
Rib eye črnega angusa
Pri sladicah kar hitro povedo, da je v glavni vlogi produkcija sestrske slaščičarne Lolita z brega Ljubljanice. Imajo vse njihove torte, v lastni kuhinji pa lahko pripravijo jagode ali čokoladni sufle, ki je na koncu končal tudi na naši mizi. Nanj zvrhajo peno bele čokolade, spremljajo ga jagode in njih sladoled, za še vedno žejne pa ponudijo Prusov rumeni muškat.
Čokoladni sufle s peno bele čokolade in jagodni sladoled
Na koncu smo za štiri jedi plačali kakšnih 40 evrov na osebo, treba pa je omeniti, da bi se konkretno najedli že s tremi ali celo dvema.
Povzetek
Restavracija v golf centru, ki skrbi predvsem za lakoto športnikov, je v zadnjem času napredovala. Jedilni list je dovolj zanimiv, čeprav gre predvsem za jedi, ki utrujenim pomagajo dobiti nazaj izgubljeno energijo. Jedi "slovensko-italijanske kuhinje", ki so obilne, a dobro premišljene.
Vinska karta je prav tako v službi golfistov. Veliko je penečih vin, potem pa ločijo sveža bela in rdeča vina, zorjena bela in rdeča, roseje, predikatna in tuja vina. Največ je Belice, tudi drugače je veliko primorskih vin, ob šampanjcih pa so najdražji Kabaj, Marjan Simčič in Joško Gravner.
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
