Torek, 7. 6. 2016, 10.19
7 let, 1 mesec
Po prleško v idiličnih Jeruzalemskih goricah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Na tradicionalnem, že 14. Salonu Jeruzalem so se v Dvorcu Jeruzalem predstavili najboljši prleški vinarji.
Škoda, da dvorec tudi druge dni v letu ni podobno aktiven, kot je bil zdaj, a to je že druga, daljša zgodba. Mi smo se pomešali med ne preveliko množico, ki se je po uvodnih nagovorih, ljutomerskem oktetu in špalirju vinskih kraljic usmerila k stojnicam v dvorcu, na katerih so aktualni udeleženci ponujali svoj pridelek. Od šipona do sauvignona, od kulinarične delavnice z ajdo do vinskih delavnic oziroma srečanja z vinarji teh krajev.
Vinske kraljice iz bližnje in daljne okolice
In izkazalo se je, da so vinarji v teh krajih vsako leto bolje pripravljeni, vsako leto pridelajo bolj konkurenčna vina. Pa naj gre za najbolj znana imena, kot so P&F, Kupljen, Dveri pax in Verus, ali pa za manjše, ki se še trudijo z novimi etiketami. Recimo Štampar s Kajžarja pri bližnjem Miklavžu z najpopularnejšimi sortami okoliša, Kos iz Pavlovskega Vrha z ranfolom, izvrstnim šiponom in nekaterimi sladkimi favoriti, Vinoreja Kaučič iz Gresovčaka, ki se je ob klasičnih, bolj sladkih kot suhih vinih posebej pohvalila z gamayem, in Vinska klet Lesjak iz Vuzmetincev z litrskim Gavnarjem (ne gre mešati z zamejcem Gravnerjem), v katerega zamešajo laški rizling, šipon, sauvignon in rumeni muškat.
Svoj pridelek je predstavljala deseterica vinarjev, posebne predstavitve pa je bil deležen prleški ponos šipon.
Po našem okusu smo največ dobili od polsladkega rumenega muškata iz orjaške kleti P&F in od chardonnaya Sirius iz kleti Kupljen. Je pa res, da mnogi favoriti s seboj niso prinesli vseh največjih vin.
Prireditelji so sicer posebej izpostavili šipone, na katerih namerava ta del Slovenije v prihodnosti graditi vsaj del svoje vinske zgodbe. Med številnimi ponudniki, tudi iz Hrvaške, je ob že omenjenemu Kosu presenetil tudi Cvitanič iz ne ravno bližnje Gorišnice z barikiranim šiponom letnika 2011. Bravo manj poznanemu vinarju in ljutomerskemu tamburaškemu orkestru Ivan Kaučič, ki nas je zabaval zgodaj popoldne.
Navdušeni občudovalci razgleda na vinorodne griče
Škoda le, da se slovenski gostje prireditve v romantičnem okolju, kakršnih v Sloveniji ni veliko, niso udeležili v večjem številu. Če namreč ugotovimo, da so vina teh krajev v zadnjih letih napredovala in ujela tudi primorsko konkurenco, je v Jeruzalemu nekaj zaškripalo. Podobne prireditve v Brdih privabijo veliko več ljudi. Nekajkrat več.
