Četrtek, 15. 6. 2017, 4.16
7 let
Ošterija Žogica: picerija, ki je postala veliko več kot to
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
Že nekaj časa se širijo vesti, da je v Solkanu zelo priljubljena nekdanja picerija, ki ima izredno vinsko karto. Odpeljali smo se tja in zadevo preverili.
Vprašanje je, ali ni Žogica celo najbolj obiskana gostilna na Goriškem. Saj veste, Dam, Mama, Pikol, Calypso in podobne moderne restavracije, tudi na italijanski strani, strežejo zelo specifično in razmeroma drago hrano. V Žogici je drugače, ceneje in manj zapleteno. Na vrtu, recimo, je bilo tisto popoldne vse razprodano, jedci z obeh strani meje so pri vhodu pridno čakali na znak natakarja, da se je sprostila katera od okoli petdesetih miz. In vsi so počasi prišli na vrsto.
Ošterija Žogica
Soška cesta 52, 5250 Solkan
Telefon: 05 300 52 40
Žogica že dolgo ni več samo picerija, strežejo vse živo in čeprav jih večkrat srečamo na prireditvah, kjer promovirajo recimo goriški radič ali recepte iz prve svetovne vojne, temeljijo na preprosti hrani. Ja, ob picah imajo tudi meso na žaru, čevapčiče, vse vrste zrezkov, sipe, joto, ribe … In za izbirčne tudi dva degustacijska menija po 25 evrov, eden je bolj mesni, drugi bolj ribji pogled na sodobno kulinariko. Odločili smo se za oba.
Vinska ponudba v Žogici je lahko za zgled marsikateremu slovenskemu gostincu.
Vinska karta, na katero so nas že pred časom opozorili tudi briški vinarji, ki očitno v Žogici dobro prodajajo svojo kapljico, je res nekaj posebnega. Naše omizje se je zadovoljilo z belim A plus iz briške zadruge po res zmerni ceni, dejstvo pa je, da so bila tudi druga vina cenejša kot v drugih gostilnah, še več, veliko večino prodajajo tudi na kozarec.
Straniščne šale
So pa praktično vsa primorska, od Vipavske doline do Goriških brd, od Obale in Istre do Krasa: Sirk, Agroind, Movia, Erzetič Ferjančič, Batič, Sveti Martin, Andlovič, Guerila, Edi Simčič, Ščurek, Černe, Colja, Vina Koper, Korenika&Moškon, Bordon, Bizjak, Saksida, oba Štekarja, Širca Kodrič, Klet Brda … Za občutek še cene: A plus 2006 je stal 32 evrov, Veliko belo bi dobili celo za samo 27 evrov, Batičev rose je neverjetnih 2,2 evra na kozarec. Kot rečeno - človeku prijazna vinska karta.
Manj smo bili navdušeni nad prostorom. Pravega jedca zmoti že to, da so ob vhodu veliki smetnjaki, da je parkirišče neurejeno, da bi se marsikaj dalo urediti tudi v okolici. A zdi se, da gostje pri Žogici tega ne opazijo. Verjetno so preveč zaposleni s pornografskimi vici, ki so jih obesili v toaletne prostore.
A nazaj k hrani. Okusi Vipavske je ime mesne degustacije, ribji meni pa kakopak brezmesne, obe staneta korektnih 25 evrov in pri obeh poskušajo pri Žogici kreniti korak naprej, čeprav se zdi, vsaj v času našega obiska je bilo tako, da gostje še vedno raje jedo bolj preproste jedi.
Pršut, špehovka in panceta ter mladi sir na jajčevcih
Pri mesnem meniju, ki se je zdel za odtenek bolje uglašen, začnejo z mesninami - pršutom, špehovko in panceto - ter vse skupaj obogatijo z mladim nanoškim sirom in melancani. Ribji meni se medtem začne s pašteto dimljene postrvi, pripadajočimi ikrami in nekaj polente ter nadaljuje s štokvižem - jasno, gre za polenovko oziroma konkretno juho iz nje. Prijazna jed, na mesni strani je podobno solidno nastopila polenta s petelinom.
Štokviž oziroma bakala s polento
Ko končajo s toplimi predjedmi, naredijo malce odmora in potem, kot samostojno jed, dostavijo pomladno solato, za naš okus skoraj preveč razkuhane in okisane šparglje z naribanim jajcem.
Zajčeva rulada, koprivni štrukelj in omaka iz belega vipavskega vina
Glavna mesna jed je bila zajčeva rulada s koprivnim štrukljem in omako iz vipavskega belega vina, ribji meni pa so okronali s filejem zlatovščice s čemažem in ješprenjem.
Hlavna jed ribjega menija: zlatovščica na ješprenju in čemažu
Če potegnemo črto, sta bila oba scenosleda okusna, bi se pa dalo še kaj postoriti, morda bi solato zamenjali s še eno toplo jedjo. Sladki finale je bil v vsakem primeru obilen - šlo je za "vipavsko breskev", kar pri Žogici pomeni splet različnih pojavnih oblik breskve, kot sladoled v čokoladni skodelici, kot žele na čokoladnem biskvitu in kot rezine breskve. Žganja ob koncu niso ponudili.
Breskev na tri načine: kot žele, kot sladoled in v izvirni obliki
Povzetek
Nekdanja picerija, ki poskuša postati nekaj več. Imajo kar nekaj dobrih nastavkov, čeprav so na jedilnem listu ob lokalnih jedeh in degustacijskem meniju še vedno pice in čevapčiči.
Vinska karta je lahko za zgled vsem tistim, ki trdijo, da je dovolj, če imajo v hladilniku nekaj cvička in odprto lokalno belo vino. Vina so primorska, kakovostna in zelo poceni.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
