Četrtek, 14. 2. 2019, 4.02
5 let, 8 mesecev
Kornati: hrvaška konoba v avstrijskem Gradcu
Ribja restavracija v Gradcu si je s hrano, ki diši po Jadranu, in vini z območja nekdanje Jugoslavije utrla pot med bolj zanimive gostilne na avstrijskem Štajerskem.
Čeprav je Gradec drugo največje mesto v Avstriji, se lahko pohvali z manj zanimivimi restavracijami kot na primer vinska cesta, ki se kakšnih 40 kilometrov bolj južno vije po gričevnati meji od Šentilja proti Juriju. Zato smo toliko bolj upali, da bomo prijetno presenečeni v graški restavraciji Kornati, kjer že nekaj časa razvijajo ne samo hrvaško, ampak malo tudi jugoslovansko kulturo hranjenja.
Kornati
Franckstraße 44, 8010 Graz (Gradec), Avstrija
Telefon: +43 660 3108104
Šefi so predelali in v konobo preoblekli staro hišo med nizkimi bloki v nekoliko bolj mirnem delu mesta, na krožnik postavili Istro in Dalmacijo, v kozarce pa ob hrvaških tudi slovenske, bosanske in srbske vinarje. O sestavinah in cenah bi lahko še govorili, a ta hrvaška postojanka je ena bolj prijaznih (in razprodanih) v tistih koncih. Kako lepo bi bilo, če bi tudi na hrvaški obali vedno našli kakšno tako prijetno.
Na vinski karti so torej pretežno hrvaška vina, največ jih je iz Istre, iz Slavonije je na voljo kdo drug kot Krauthaker, rdeča vina so večinoma z južnih dalmatinskih otokov. Od srbskih vin smo videli Temetovo rdečo zvrst Tri Morave, ki so jo točili na kozarec, prav tako na kozarec je bil v ponudbi Lipanovićev mladi plavac z Visa. Omenili smo, da se najdejo tudi slovenska vina - opazili smo Kristančiča iz Medane, Atimo in Burjo. Še najslabše se odrežejo pri penečih vinih, imajo samo prosecco in Tomčeve napitke.
Nam se je zazdelo, da je najbolje spiti konkretno belo vino, saj v lokalu razen dveh ali treh nujnih mesnih jedi (tatarski biftek in goveji file) prevladuje morska hrana. Ponudila se je Matoševićeva bela Grimalda, zvrst iz Istre, ki na prvo mesto postavlja chardonnay, zraven sta v četrtini še malvazija in sauvignon.
Še prej smo zvrnili enega od aperitivov, ki jih ponujajo na posebni karti. Gre za samosvoje avtorske koktajle, kot so Kornati gin, pa Črno morje oziroma Black Sea, ki ga namešajo s proseccom, pelinkovcem, pehtranom, aktivnim ogljem in morsko soljo, ter Travarica Orange, balkanska različica "džusvodke", pri kateri travarico zmešajo s pomarančnim sokom in začinijo z rdečim poprom.
Travarica Orange: travarica s pomarančnim sokom in rdečim poprom
Ob aperitivu je prispel tudi pozdrav iz kuhinje, okisana zelenjava, kremni sir s tartufi in gorčični kaviar z rdečo peso. Potem pa smo začeli zares. Matoševićeva kapljica je naletela na tunov poke, trenutno zelo trendovsko havajsko jed. Gre za solato s kockami surove tune, nasekljanimi šalotko in več vrstami zelenjave, ki so ji v Kornatih dodali avokadovo kremo, mangovo omako in hišni aioli, česnovo pomako, ki so jo obarvali s sipinim črnilom.
Tunov poke
Poke je bil verjetno najboljša jed večera, solata hobotnice je bila veliko bolj preprosta. Hobotnico, narezano na večje kose, kot smo vajeni na jadranski obali, so zložili na motovilec, dodali korenje, krompir, češnjev paradižnik in čebulo.
Hobotnica v solati
Pri toplih predjedeh so ponujali istrske fuže s črnimi tartufi, presenetljivo lahko jed, očitno brez smetane, vzeli smo tudi škampe v tempuri, ki jim priložijo motovilec.
Škampi v tempuri
Verjetno smo še največjo napako večera naredili pri glavnih jedeh, kjer nismo izbrali dnevnega ulova, ki so ga predstavili pri mizi, ampak smo naročili kalamare na žaru v upanju, da bodo jadranski. Pa niso bili. Štirje kalamarčki iz kdo ve katerega oceana so bili opremljeni z veliko krompirja z blitvo in nekaj mešane zelenjave. Atraktivnejši tunov steak so posadili na krompirjev pire s tartufi, kar je zelo, celo preveč nasitno.
Kalamari z žara ...
... in tunov steak
Tudi pri sladicah se trudijo biti vsaj malo jadranski, ob sorbetih, limonovi in čokoladni tortici ponujajo rožato, sladko, pudingu podobno sladico s karamelnim prelivom, ki jo v Gradcu obogatijo s sivko.
Rožata, tradicionalna dalmatinska sladica
Prijazna natakarska ekipa v Kornatih govori več jezikov, in kar je za nas iz notranjosti pomembno, govorijo tako angleško kot (srbo)hrvaško, še posebej kadar hočejo poudariti, da imajo vsak mesec kakšno degustacijo ter da v goste najraje vabijo istrske in slovenske vinarje. Res, na vinski karti je bilo še najmanj avstrijskih vin, celo pivo, razen Gösserja, je hrvaško. Istrsko olivno olje je Ipševo, žganice in likerji pa so iz Buzeta, iz destilarne Aura.
In še podatek, ki se zdi pri nas včasih nepomemben: predvajajo ne preglasno jazz in latino glasbo, ne dihajočih priredb in tudi ne patetičnih dalmatinskih klap.
Povzetek
Dalmatinsko-istrska restavracija v prestolnici avstrijske Štajerske, ki razen v redkih primerih ponuja morsko hrano klasičnih receptur, z le malo avtorskimi posegi. Predjedi so bile boljše od glavnih jedi, morda tudi zato, ker so ribe v Avstriji zelo drage (70 evrov za kilogram). Večerja s štirimi jedmi vas bo stala okoli 50 evrov na osebo brez pijače.
Vinska karta je zelo podobna tistim v Istri: Kabola, Kozlović, Matošević, Roxanich in Prelac ter nekaj imen z drugih koncev Hrvaške. Nekaj je slovenskih vin, nekaj srbskih in bosanskih, cene pa so nekoliko višje kot na naši strani meje.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.