Četrtek, 22. 11. 2018, 4.03
5 let, 11 mesecev
Batelina: morska konoba hrvaškega TV-zvezdnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,04
Še enkrat je treba priznati, da so hrvaški turistični delavci veliko spretnejši od naših. Mednje prištevamo tudi kuharja in njegovo odštekano morsko hrano v konobi Batelina v Banjolah, streljaj od Pule.
O istrskih konobah in restavracijah gre že dolgo glas, da so preprosto dobre. Česar koli se lotijo, jim uspeva, naj so stare ali nove, ribje ali mesne. Njihovi lastniki in kuharji razumejo svoj posel, država ali bolje oblast, ki jo v istrskem turizmu zastopa Denis Ivošević, pa jim stopa naproti, naj stane, kar hoče. Pri nas je vse drugače. Še posebej v Istri, ki jo v zadnjih mesecih temeljiteje obiskujemo tudi na njenem južnem koncu.
Batelina
Čimulje 25, 52100, Banjole, Hrvaška
Telefon: +385 52 573 767
Batelina je tipičen primer tega, da se v Istri kulinarika piše z veliko začetnico. Lastnik in kuhar David Skoko je televizijska zvezda, njegovo konobo omenja Michelinov vodnik, v preteklosti so jo razglasili tudi za najboljšo restavracijo na Hrvaškem.
V zadnjih letih so Batelino na vrhu lestvic sicer prehiteli bolj razkošni Monte, Pelegrini, 360 in še nekateri, pa ne zato, ker bi bili toliko boljši, ampak enostavno zaradi tega, ker imajo po najvišjih merilih izdelane standarde, vinsko karto, jedilni list in podobno.
V Batelini ni jedilnega lista in ni vinske karte. Kar seveda otežuje naročanje in ceno drži v negotovosti do zadnjega trenutka. Naša velika ekipa je na koncu za hrano plačala kakih 40 evrov na osebo, če govorimo o osnovnem meniju, čeprav gre res zgolj za ugibanje, saj po več ur trajajoči večerji nismo bili več prepričani niti, kje smo.
Pri Batelini imajo v hladilniku le nekaj buteljk, nepretresljivo peneče vino, ki ga strežejo na začetku, podpisuje Baboš iz Vodnjana, po mehurčkih pa smo večji del večera preživeli ob hišni malvaziji, ki jo za konobo prideluje Franc Arman iz Vižinade.
Po nasvetu izkušenejšega dela omizja smo odločili, da se povsem prepustimo osebju, kar menda pomeni, da človek dobi na mizo vse, kar so ujeli v zadnjih dneh, oziroma da bomo jedli svežo morsko hrano z elementi ustvarjalne kuhinje. Mesa ni, kruha se pa pazite!
In smo začeli: surovi škampi, pašteta ugorja, slani sardoni, marinirana trilja s kremo agrumov, sardele na šavor, karpačo tunine pancete s tapioko in ostrigino omako, čips kosti trilje z omako pečenega paradižnika, hobotnica v solati, okisane girice, sardon s kisom, jagodami in granatnim jabolkom, mariniran morski pes ...
Surovi škampi
Marinirana trilja s kremo agrumov
Tunova "panceta", tapioka z balzamičnim kisom in ostrigina omaka
Ugorjeva pašteta in inčuni
Sardele na šavor
Okisane girice, v ozadju čips iz kosti trilje
Jedi niso velike, grižljaj ali dva na osebo, so pa neizmerno zanimive in predvsem, kar se pogosto pozabi, okusne. Če ne bi poslušali natakarja in bi pretiravali s kruhom, bi bili po tej hladni ribji pojedini že siti. Ampak jasno, v Batelini je to le slasten uvod, ob katerem se družba lahko samo sprašuje, katera od jedi je bila najboljša. Morski pes? Ugorjeva pašteta? Panceta tune? Kisle girice?
Za ozadje v Batelini ne vrtijo sintetičnih predelav evergrinov, kot je to postalo običajno v naših krajih, in ne težijo z eksperimentalno glasbo, kot je to moderno v michelinkah na zahodu. V začetku so vrteli prijazno glasbo iz francoskega filma Amelie, sledila je nevsiljiva latino/jazz podlaga. Prijetno, a še prijetneje je sledilo.
Kaneštrele oziroma male pokrovače
Dva krožnika školjk: na prvem male pokrovače ali, če hočete, kaneštrele, ki so bile neverjetno sladke. "Zato, ker smo jih začinili le s poprom," je pojasnil natakar. Na drugem krožniku so se medtem drenjale velike jakobove pokrovače ter vongole in mušule na buzari. Enostavne, a natančne jedi, ki so kar klicale po kruhu, ki je pomazal vso omako.
Popečene velike pokrovače ter vongole in mušule na buzari
Kljub več kot solidni sveži malvaziji Franca Armana smo se pred konkretnejšimi jedmi zatekli k močnejšemu vinu. Svetovali so malvazijo Montiron, ki se je v vodnjanski kleti Medea dalj časa bogatila v hrastovih sodih. Za začetek se je spogledovala z bogato škampovo juho, v kateri so plavali ravioli, polnjeni s škampovimi repki in bučkami, sledili so še fuži - konec koncev smo bili v Istri - z botargo.
Škampovi ravioli v škampovi juhi
Fuži z botargo
Seriji mojstrovin je sledil pregled terena. Kaj in kako naprej? Prinesli so pokazat dnevni ulov, orade, pa škampe, orjaškega lista, kose z maščobo prepredene tune in jezno morsko žabo, znano tudi po primernejšem imenu grdobina.
Pregled dnevnega ulova
Seveda se spet nismo mogli odločiti, zato smo škampe poslali na žar, nato pa porcijo (ker je bilo tako dobro) ponovili. Grdobini, za mnoge zmagovalki večera, so pristavili blitvo s krompirjem, mastnega in le rahlo opečenega tuna pa podložili z rezanci bučk.
Dnevni ulov po obdelavi v kuhinji: škampi ...
... morska žaba oziroma grdobina ...
... in tun
Del omizja je ob glavnih jedeh srknil kapljico zanimivega Armanovega terana, drugi pa so se veselili sladic, ki jih mogoče naročiti v kompletu. Vseh šest ali sedem dnevnih, v majhnih dozah: kaneloni s skuto in karamelo, z ali brez čokolade, maskarpone s figami v rdečem vinu in cimetovimi piškoti, čokoladni mus z metinim želejem, mafin s čilijem in olivnim oljem, čokoladna torta z mandlji in krostata z vinogradniškimi breskvami. Scenosled, ki mu na koncu lahko pristavijo samo še žganice.
Povzetek
Konoba v turistični okolici Pule, kjer v konkretnih serijah strežejo morske prebivalce, opremljene le z nujno dozo zelenjave. Na sporedu je več kot ducat jedi od hladnih ribjih specialitet prek školjk in testenin do celih rib, kosov tuna in škampov, ne zaostajajo niti pri sladicah.
Vinska ponudba ima na prvem mestu poceni in pitna vina Franca Armana. Preostalih vin je bolj za vzorec in zanje je treba povprašati natakarje.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
