Kako v središču Ljubljane že več kot 35 let pečejo krofe #foto

Krofi so sladka razvada, s katero se najbolj spogledujemo v pustnem času. Prav zato je v preteklih dveh tednih več trgovcev, pekov, slaščičarjev in gostincev ponudilo svojo različico te z marmelado polnjene dobrote.

Za bolj pestro dogajanje v pustnem času na Čopovi ulici v Ljubljani poleg številnih mimoidočih pustnih mask skrbijo stojnice, ki običajno ponujajo le eno – krofe. Mi smo preverili, kako pečejo tiste z eno najdaljših tradicij, v hotelu Slon.

Skrivnost recepta je v ljubezni do dela

V kleti hotela Slon nas je sprejela slaščičarka Slobodanka Vukovič s svojimi pomočniki. Za sabo ima 35 let dela v omenjenem hotelu, kjer so se v tem času menjali že številni direktorji in lastniki, a krofi ostajajo enaki. Tudi po njeni zaslugi.

Vedela je, da nas bo morda zanimal tudi recept, po katerem že več desetletij 14 dni na leto pripravlja krofe, zato nam je takoj razložila tudi, da skrivnost ne leži v receptu, marveč v ljubezni do dela, saj so že mnogi poskušali pripraviti krofe tako, kot to počne ona, a rezultat vseeno ni bil primerljiv.

Med vidnimi posebnostmi krofov, pa vseeno izpostavlja marmelado, ki je hišna in se zato že samo iz tega razloga ne more primerjati s tistimi, ki jih pečejo drugod, še posebej ponosna pa je na to, da so krofi, četudi jih ne pojemo še isti dan, sočni in mehki tudi kasneje, česar, kot je še dejala, drugod ne najdemo tako zlahka.

V 14 dneh prodajo do 30 tisoč krofov, na pustno soboto neverjetnih 3 tisoč

Na tradicijo peke krofov v hotelu Slon je ponosen tudi vodja gostinstva David Smukovič, ki nam nekoliko oriše številke. Krofe že tradicionalno ponujajo le 14 dni v letu, to je v pustnem času, ko je tudi povpraševanje po njih večje.

V le dveh tednih tako vsako leto prodajo med 25 in 30 tisoč krofov (cena enega je 1,8 evra), na letošnjo pustno soboto so jih prodali kar tri tisoč, vrsta zanje pa se je, kot nam je povedala natakarica Slavka Flajs, ki te sladke dobrote vsako leto prodaja že dobri dve desetletji, vila več kot sto metrov po Čopovi ulici.

"Krofe še vedno peče ista gospa?"

Da gre za globoko ukoreninjeno ljubezen do prav dotičnih krofov, kot še pove Slavka, kažejo odzivi dolgoletnih strank, s katerimi se po več letih prodaje na ulici že dobro pozna.

Kupci so jo presenetili tudi v soboto, saj so kljub dolgi vrsti, ki je čakala na dobrote, polnjene s hišno marmelado, vseeno z veseljem počakali, ob tem pa jo, kot je še dejala, pogosto vprašali: "Ali krofe še vedno peče ista gospa?" na kar jim je ponosno odgovorila pritrdilno.