SiolNET. Trendi Kulinarika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako sta bila sadje in zelenjava videti nekoč?

0

termometer

Lubenica, koruza, korenje in še marsikateri plod, ki se znajde na našem krožniku, ni bil vedno videti tako. Tudi okus se je z gojenjem spremenil. Kakšni so predniki današnjih udomačenih plodov?

Še do nedavnega je veljalo, da so bile žitarice prve med za prehrano udomačenimi rastlinskimi vrstami. Po novih odkritij ob reki Jordan, ta so leta 2006 trije znanstveniki Mordechai E. Kislev, Anat Hartmann in Ofer Bar-Yosef objavili v reviji Science, je to mesto pripadlo figi. Gojenje sadja, kar sega več kot 11 tisoč let nazaj, je tako bilo še pred pšenico.

Za zdaj tako za najstarejše med kultiviranimi rastlinami veljajo fige, nova odkritja pa bodo morda prinesla nova spoznanja.

Udomačitev rastlin za stalno prehrano Več kot 11 tisoč let nazaj torej sega udomačevanje rastlinskih vrst, poti vodijo do Bližnjega vzhoda. S čimer sovpada seveda človeško spreminjanje genov rastlin, saj je ta (lahko) prinašala prednosti. Z udomačevanjem rastlin in živali pa smo tako dobili dostop do stalnega vira prehranjevanja.

Zgodovina zelenjave in sadja na krožniku Danes, ko se spopadamo z vprašanji, povezanimi z genetskim inženiringom, ki posega tudi v to, kar se znajde na našem krožniku, je lahko zanimiv bežen pogled nazaj: k lubenici, banani, korenju in še marsikateremu plodu, ki pogosto oblikuje naš jedilnik. Naključne ali usmerjene mutacije, pa naj gre za križanja ali druge postopke žlahtenja, pa so pripeljale do sodobnih rastlinskih vrst.

Predniki lubenice, banane, koruze …

Lubenica nekoč in danes, od divje do gojene Slika iz 17. stoletja Giovannija Stanchi ponuja pogled v lubenico, ki je bila nekoč videti precej drugače, kot ta sočni sadež poznamo danes. Kot da bi jo sestavljali pri piti na trikotnike narezani kosi.

Lahko bi mislili, da je pretežno sadež na Stanchijevi sliki še nezrel ali izsušen, vendar to izpodbijajo črna semena. Ta so namreč znak, da je zrela.

Banana nekoč in danes, od divje do gojene

Prve banane naj bi začeli gojiti že vsaj pred sedem tisoč leti, celo že pred 10 tisoč leti v Papua Novi Gvineji. Medtem ko zdaj uspevajo v več kot sto državah. Sadež, ki ga danes poznamo pod imenom banana, pa je plod prepleta dveh vrst, musa acuminate in musa balbisiana. Ta je imela velika in trda semena kot ta na spodnji fotografiji.

Današnja banana je tako precej drugačna od svojih predhodnic. Je veliko slajša, bolj hranljiva, lažja za lupljenje in z zelo drobnimi semeni.

Jajčevec, nekoč in danes, od divjega do gojenega

Skozi preteklost so se jajčevci pojavljali v različnih oblikah in barvah, od belih, azurnih, vijoličnih in rumenih.

Ene prvih jajčevcev so začeli gojiti na Kitajskem. Zgodnji primerki so na koncu ploda imeli bodice, česar pa so se med odbiranjem znebili, pridobivali pa svojo podolgovato vijoličasto obliko. Pa tudi videz in okus, kot ga pri tej zelenjavi poznamo danes.

Korenje, nekoč in danes, od divjega do gojenega

Neizpodbitna sled o gojenju korenja sega v 10. stoletje v Perzijo in malo Azijo. Njegova divja različica je imela belkaste tenke korenine, medtem ko je bila udomačena zelenjava, ki zraste pod zemljo, najprej vijoličaste ali bele barve. S raznimi prijemi je korenje izgubilo svoj vijoličasti pigment in postal rumen, korak od tu pa je bil oranžen plod.

Prvotno, vijoličasto korenje je bilo najprej udomačeno v Afganistanu, nato se je pojavilo še v sosednjih regijah, kot na primer Rusiji, Iranu, Indiji, Pakistanu in Turčiji. Skupaj z njegovo rumeno različico se je na Mediteran in zahodno Evropo razširilo med 11. in 14. stoletju, med 14. in 17. stoletjem pa se je prijelo tudi na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem. Kot druge najuspešnejše poljedelske vrste je praktično obkrožilo svet.

Koruza, nekoč in danes, od divje do gojene

Drobna rastlina teosinte je prednik današnje koruze. Selektivno gojenje komaj užitne rastline, ki je v Severni Ameriki pripeljala do danes poznane sladke koruze, je eden od zgovornih primerov, kaj je prinesla udomačitev rastlinskih vrst za prehrano.

Koruzo so prvič začeli gojiti pred 9 tisoč leti. Danes je ta poljščina veliko večja, kot so bile njene predhodnice. Prav tako jo je veliko lažje gojiti, olupiti, veliko več ima pa tudi odstotkov sladkorja. Do veliko teh sprememb pa je prišlo v 15. stoletju, ko so z odkritjem Amerike začeli koruzo gojiti tudi Evropejci.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin