Sobota, 23. 4. 2022, 13.17
1 leto, 12 mesecev
Italijanki v Ljubljani odprli restavracijo: Glede birokracije se ne pritožujeva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,07
17
Paula in Monica iz Milana (z leve proti desni) sta v Ljubljani odprli restavracijo z avtentično italijansko kuhinjo.
Italijanki Monica in Paula iz Milana sta pred dobrim mesecem dni odprli restavracijo v centru Ljubljane z italijansko hrano. "Lani oktobra sva prišli v Ljubljano na rojstnodnevno zabavo prijatelja in sva se zaljubili v mesto. Zato sva se odločili, da se bova preselili v Ljubljano in odprli restavracijo," sta nam zaupali pri pogovoru, kateremu se je pridružil tudi njun glavni kuhar Paride.
Zakaj ravno Ljubljana?
Paula: Spoznali sva se v Nigeriji, kjer sem takrat živela. Ker nisem več najstnica, sem se odločila, da se spet preselim v Evropo. Monica je ravno odhajala na Ciper na počitnice in sem se ji pridružila. Kmalu sva se zaljubili v Ciper in odprli prvo restavracijo v mestu Limassol. Po petih letih sva se počasi začeli pogovarjati, da bi se spet preselili nekam drugam. Lani oktobra sva prišli v Ljubljano na rojstnodnevno zabavo prijatelja in sva se zaljubili v mesto. Zato sva se odločili, da se bova preselili v Ljubljano in odprli novo restavracijo. Najprej sva našli Parida, ki je prevzel restavracijo na Cipru, vsake toliko časa pa bo prišel kuhat tudi v Ljubljano.
Monica: Dva meseca po prvem obisku Ljubljane, torej januarja letos, sva že v svojem stanovanju in iščeva prostor za odprtje restavracije. Na začetku sva našli lokal, ki sva ga hoteli najeti, vendar se nama ni uspelo dogovoriti z lastnikom. Prišlo je do "nesporazuma".
Paula: Sicer sva po tej izkušnji razmišljali, da bi morda odšli nekam drugam, vendar sva že imeli stanovanje. In potem sva se morali zaradi potovanja testirati na novi koronavirus, in medtem ko sva na Bavarskem dvoru čakali, da prideva na vrsto, sva videli, da se oddaja lokal.
Monica: Lastnik je bil ravno v lokalu in hitro smo se zmenili za sodelovanje.
Paula: Bila je usoda, saj nisva bili edini, ki ju je ta lokal zanimal. Vendar je lastnik izbral naju. In zdaj sva tukaj.
Monica, glavni kuhar Paride in Paula (z leve proti desni)
Kako je odpreti restavracijo v Ljubljani? Ste imeli kakšne težave?
Paula: Glede birokracije v Sloveniji se ne moreva pritoževati. Vse potrebno, od odprtja podjetja do vseh dovoljenj, recimo tudi za bivanje, sva uredili v manj kot mesecu dni. O tem lahko v Italiji samo sanjaš. Tam bi potrebovali vsaj leto dni, da bi vse uredili. Nič se ne moreva pritoževati. Italija je ena najlepših držav na svetu, vendar politika in administracija …
Monica: Edina težava, ki jo imava, je zaposlovanje. Ni ljudi. Nove zaposlene iščeva že več kot mesec dni, a se nihče ne javi.
Paula: Poskusili sva vse. Študentski servisi, zavod za zaposlovanje, Facebook …
Glede na to, da ste odpirali restavracije že drugod po svetu, ali so kakšne posebnosti gostinskega posla v Sloveniji in kakšni gosti so Slovenci?
Paula: Slovenci so zelo prijazni in imajo radi italijansko kuhinjo. Do zdaj nisva imeli nobenih težav. Edina, ki jo imava, je slovenščina. Vsaka od naju govori štiri jezike, vendar se s slovenščino kar boriva. Je težak jezik.
Monica: Jaz sem se že naučila nekaj besed, in ko pridejo gosti, jih poskusim nagovoriti v slovenščini. Večina se smeji, a na koncu se vse uspešno dogovorimo. Večina Slovencev, ki so do zdaj prišli v restavracijo, govori dobro angleško, tako da nimamo težav s komunikacijo.
Paula: Samo dvakrat se nama je zgodilo, da gosti niso znali angleško. Se pa morava čim prej naučiti slovensko, saj je to pogoj za dobro postrežbo, da se gosti počutijo udobno v najini restavraciji.
Paride: Edina stvar, ki sem jo opazil med sprehodi po Ljubljani, je, da se ljudje ne smejijo.
Monica: Ti se vedno sprehajaš zjutraj.
Paride: In?
Monica: Kdo se zjutraj smeji? Ljudje se še niso prebudili.
Peride: Ampak mesto je prelepo, vreme je odlično. Nasmeh na obrazu da človeku željo po lepem dnevu.
Paula: V Milanu je huje. Ljudje so veliko bolj napadalni. Je pa bolje na Cipru. Vedno je toplo, morje plaža, turisti … Ljudje imajo drugačen pristop do življenja.
Ste si poleg Ljubljane ogledali še druge dele Slovenije?
Monica: Slovenije si še nisva ogledali, ker delava 15 ur na dan v restavraciji. Obiskali sva samo Bled. Imava pa v načrtu, da si bova ogledali celotno državo takoj, ko bova imeli nekaj prostega časa.
17