Gruzijski vinarji se hočejo odlepiti od Rusije

Gruzija je domovina tega, kar je trenutno še vedno vinska moda: naravna vina v amforah. Tam tako vino proizvajajo že tisočletja. A kljub temu da je gruzijsko vino na Zahodu tako čislano, ga je težko kupiti.

Gruzija namreč večino svoje vinske bere tradicionalno izvozi v Rusijo, če le niso uvedene kakšne sankcije kot zadnja leta. Zdaj pa je Gruzija končno podpisala trgovinski sporazum z Evropsko skupnostjo in upajo, da bo večji delež od 100 milijonov steklenic letne proizvodnje vina lahko končal na evropskih policah in v restavracijah. Do zdaj je bilo gruzijsko vino v Evropi namreč močno obdavčeno in zato nezanimivo za uvoz v EU. Zdaj upajo, da bo izvoz lažji, predvsem pa večji, tako pa se bodo lahko izognili odvisnosti od ruskega trga.

V Gruziji gojijo okoli 400 različnih vrst trte, v obdobju Sovjetske zveze pa je veljala za drugo največje vinorodno območje Sovjetske zveze, takoj za Moldavijo. Na ruskem trgu gruzijsko vino velja za cenjeno, a kaj ko se je vmešala politika. Leta 2008 so Rusi uvedli sankcije za gruzijsko vino, češ da je zdravstveno oporečno, v resnici pa je bila to posledica vojne za Južno Osetijo, v katero sta se zapletli državi. Pozneje so prepoved uvoza pogojevali z prenehanjem gruzijskega pogajanja z Evropsko unijo. Sankcije so ukinili šele lani in gruzijsko vino spet začeli uvažati. Toda Gruzijci imajo očitno dovolj tega, da so odvisni od ruske politike. Vinske kleti, ki so večinoma v družinski lasti, so združile moči in načrtujejo naskok na evropski trg. Kar pa ne bo dobro le zanje, temveč tudi za evropske pridelovalce vina v amforah – izvirnik se bo na trgu končno spopadel z evropsko različico. Naj pivci odločijo, kdo bo zmagal.

Gravner Breg Anfora 2006

Joško Gravner iz Oslavja na italijanski strani Goriških brd je vinar, ki živi z vinogradom. Nekateri so mu nadeli naziv učitelj, saj je eden od prvih, ki je v svoji kleti začel uporabljati amfore, ki so jih pritovorili kar iz Gruzije. V vinogradih uporablja le naravne pripomočke, ne eksperimentira, saj želi da so njegova vina posledica narave, terena in le njegovega razmišljanja. Za marsikoga je pravi ekstremist, saj uporablja daljšo maceracijo, do šest mesecev v amforah. Morda je prav to razlog, da si je prislužil naziv vinarja leta v Italiji, njegovi vini Rebula in Breg 2002 pa sta prejeli tri grozde v knjigi Vini d'Italia.

Breg je zvrst chardonnaya, sauvignona, sivega pinota in laškega rizlinga. Pol leta je na maceraciji, nato pa še tri leta in pol zori v velikih lesenih sodih. Vino je zelo kompleksno, prevladujejo medene note, arome karamele, zrele breskve in marelice. Prav te arome občutimo tudi v okusu, kar dopolnijo bogata struktura, mineralnost in dolg pookus.

Je vino, ki spremlja polno hrano ali meditacijo.

Sorta: zvrst chardonnaya, sauvignona, sivega pinota in laškega rizlinga Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 58 evrov, evino.si

Ocena: 9,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si