Dve skrivnosti vojaškega pasulja

Ljudski rek pravi, da je nekaj preprosto kot pasulj. Še višja kategorija preprostosti je preprosto kot vojaški pasulj. Ker v slovenski armadi gastronomski užitki še niso dosegli legendarnih zgodb, se o preprostosti pasulja lahko prepričamo le v nekdanji vojski – Jugoslovanski ljudski armadi. In zdaj imamo na trgu znova originalno knjigo, po kateri so armadni kuharji čarali vsakodnevne obroke tisočih vojakov. Knjiga Recepture za pripremanje jela u Jugoslovenskoj narodnoj armiji je dokaz, da obstaja politična kuhinja, kajti recepti iz te knjige so stopili v veljavo, ko je bil leta 1971 izdan dekret o njihovi uporabi. Tako so zagotovili, da so vsi vojaki od Triglava do Vardarja jedli enako hrano. In ker je veljala doktrina bratstva, so v knjigi zbrani recepti od kranjske klobase do bosanskega lonca, od buhtljev do uštipcev. Tako je bila v ponedeljek lahko na jedilniku srbska solata, v sredo bosanska, nekje prej ali pozneje pa še ruska, francoska in kongresna.

Verjetno ni treba poudarjati, da so recepti napisani eksaktno in po principih zdrave vojaške prehrane, kar pomeni poceni in nasitno, a hkrati z mislijo, da se s kakovostno prehrano "zagotavlja obvladovanje zahtevnega vojaškega urjenja". Najljubša sestavina so mesne konzerve, ki jih je treba pred uporabo kar zaprte segreti oziroma termično obdelati, kot se temu strokovno reče. Nato pa jih mimogrede spremenite v rižoto ali golaž iz mesnih konzerv.

No, in zdaj k pasulju, ki je sinonim za vojaško kuhinjo. Vojaško izkušeni trdijo, da je vojaški pasulj najboljši zato, ker je skuhan v enormnih količinah, ker le tako pridobi pravilno mešanico žlahtnega okusa. Mogoče pa je tudi, da je bil pasulj edina užitna hrana služenja vojaškega roka. Kaj malo je namreč verjetno, da bi vsak pastirček Mirče ali "purger" Joža, ki so ga na kratkem tečaju naučili vojaške kuharije, znal svoji četi spohati popoln dunajski zrezek. Pasulj pa ... je vseeno preprost kot pasulj. Kaj res? Recept za pravi vojaški pasulj je povzet po knjigi Recepture za pripremanje jela u Jugoslovenskoj narodnoj armiji, ki jo je ponatisnila založba eBesede.si.

Originalni JLA pasulj

120–30 g fižola

10 g moke

15–20 g korenja

15 –20 g čebule

1 g sušene paprike

20–25 g masti

20 g mlete paprike

0,1 g popra

0,02 g lovorjevega lista

1g česna

1g peteršilja sol po okusu

Recepti so zabeleženi v količinah za eno osebo, torej je moral biti kuhar še matematik in si preračunati, koliko zalog dejansko potrebuje, da nasiti svoje jedce. Navedene količine so za 6 dcl pasulja, kolikor je znašala ena porcija v menažki. Mimogrede – v receptu ni zaslediti broma.

Prva skrivnost je, da mora fižol plavati v treh vodah. Fižol najprej eno do tri ure namakate v dovolj vode. Nato vodo odcedite, fižol v novi vodi zavrete in kuhate 10–15 minut, nato ga odcedite. Fižol zalijete s svežo vrelo vodo, dodate polovico nasekljane čebule in kuhate, po potrebi dolivate toplo vodo. Na polovici masti prepražite preostalo čebulo in korenje ter ju skupaj s suho papriko in lovorjevim listom dodate na pol kuhanemu fižolu. Na preostali maščobi porumenite moko, ki ste ji dodali česen in mleto papriko, ter s prežganjem zgostite fižol, ko se ta zmehča. Dodajte še poper, peteršilj ter sol in kuhajte še pol ure.

In zdaj še druga skrivnost: fižola ne smete mešati, vse dokler ga ne zgostite. Preprosto kot pasulj.