Četrtek, 16. 11. 2017, 4.07
6 let, 5 mesecev
Domačija Muha: kraška gostilna, kot si jih želimo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,70
Na Krasu je že nekaj časa največ solidnih gostiln na kvadratni meter, največ v Lokvi, kjer kraljuje gostilna Muha.
Lokev, streljaj od konjeniško golfistične Lipice, je kraj mnogih gostiln in večina jih je našla mesto tudi na naših straneh. Muha je na nek način najpreprostejša med vsemi, po drugi strani pa morda od vseh domačij na Krasu daje največ. Še posebej poleti, ko strežejo na domačem dvorišču.
Domačija Muha
Lokev 138, 6219 Lokev
Telefon: 05 767 00 55
Pozimi se preselijo v notranjost. Takrat goste za prvih deset miz posedijo v sobici ob točilnem pultu, če jih je več, odprejo še jedilnico, ki je bila v času našega odhoda okoli devetih že razprodana. Je pa zanimivo, da pri Muhi ne obratujejo ob četrtkih in petkih, čeprav se zdi, da bi gostje tudi ob teh večerih razgrabili ponujeno. Vsaj na našo soboto je bilo tako.
Kdo je Renčel? Kliknite na fotografijo!
Pri Muhi nimajo jedilnega in vinskega lista, kar otežuje naročanje. Pri jedeh je tako, da jih ni prav veliko, cene pa so, kot se izkaže na koncu, zelo zmerne. Pri vinih je medtem tako, da so na ogled v omari pri točilnem pultu. Večino jih odprejo na kozarec, čeprav so med njimi tudi konkretna vina najboljših avtorjev. Recimo Renčelova bela zvrst Vincenc, ki jo cenijo na 30 evrov in ki nas je spremljala od začetka do konca večerje. Imajo še nekaj Štembergerjevih vin, pa Klabjana, Burjo, Tilia, Lisjaka, Santomasa, Tavzherja, Sirka ... Lep izbor, ni dvoma.
Pršut, klobasa, panceta, ovčji in kravji sir ...
Začeli smo z veliko porcijo kraških dobrot (na koncu je bilo tako ali tako vse v ogromnih porcijah). Prevladoval je kraški pršut, ne iz pršutarne v Lokvi, ampak iz konkurenčne v Šepuljah. Narezali so ga na tanke rezine, pristavili sosedovo domačo klobaso in panceto pa še izvrsten ovčji in soliden kravji sir, oba sta bojda z Vremščice – skupaj je plošča nanesla 10 evrov. Za osem evrov je bila še večja porcija praženih jurčkov z Brkinov, letos jih je na terenih obilo, ki nam je pomagala počakati na juho. V konkurenci mineštre in goveje juhe smo se ogreli za joto, mala porcija zelja, krompirja, fižola in slanine stane kakšna 2 evra in pol.
Rezanci s tartufi ...
Ambiciozno smo se odločili, da poskusimo tudi testenine. Izbirate lahko med njoki in rezanci, na katere vam lahko nadevajo telečji golaž ali omako pečenke, mi pa smo vzeli njoke z ragujem svinjine in govedine ter rezance s tartufi. Ti so bili pripravljeni po starem, s skoraj preveč smetane, a za komaj verjetnih sedem evrov. Veljali so namreč za predjed, je pa vprašanje, kako velika bi bila porcija, ki bi predstavljala glavno jed.
... in njoki z ragujem
Svinjska krača, recimo, je bila orjaška, za tri, mogoče celo štiri osebe. Imela je skoraj kilo in pol, zanjo pa smo odšteli zmernih 18 evrov. K pečeni mesnini smo vzeli nekaj mešane solate in hišne krompirjeve krokete, ki bi jih lahko patentirali. Izvrstna kombinacija, torej, čeprav imajo pri Muhi še nekatere klasične glavne jedi iz serije slovenskih domačih zimzelenov: ocvrt piščanec, telečja krača, zrezki, še posebej poudarjajo ljubljanskega … Imajo pa tudi čevapčiče. Očitno za italijansko občinstvo, ki predstavlja velik del obiskovalcev v tej obmejni kraški vasi.
Kaj pa sladice? Panakota, zavitki, palačinke in sorbet so del standardne ponudbe, malo drugačna pa je skutina pita s hruškami. Sočna in sladka.
Skutina pita s hruškami
Pri Muhi smo se krepko najedli za kakšnih 25 evrov na osebo, je pa mogoče povsem zadovoljivo jesti že za manj denarja - pravzaprav vas bodo nasitile že samo testenine. Mi smo po vsem, kar smo pojedli, potrebovali domačo rutico, imajo pa seveda tudi teranov liker, grapo ali brinjevec.
Porcije pri Muhi kar kličejo po pomoči v obliki kraških zelišč.
Povzetek
Obogatena kraška kuhinja (pršut, sir, jota, mesnine …), kombinirana z osnovnimi slovenskimi nedeljskimi jedmi. Nekaj jedi je sledljivih, nekaj lokalnih. Porcije so velike, jedi izvrstno pripravljene, cene poštene. Morda je malo moteče, da ne sprejemajo plačilnih kartic.
Vinska ponudba je razstavljena v omari pri točilnem pultu. In podobno kot jedilni list ni natisnjena. Lisjak, Renčel, Štemberger so kraški mojstri, sodelujejo še Vipavci, Brici in Istrani.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
