SiolNET. Trendi Glasba
9,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hajdi Korošec Jazbinšek: Mala Hajdi me še danes gane do solz #intervju

9,50

termometer

Hajdi Korošec Jazbinšek
Foto: Vid Ponikvar

Če ste svoje otroštvo preživljali v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, ste skoraj zagotovo rasli ob pesmicah pevke Hajdi, ki je bila takrat prava zvezda. Odkar je odrasla, nove generacije (žal) niso dobile nobene naslednice, ki bi se lahko kosala z njo, zato marsikateri starši še danes svojim otrokom predvajajo njene uspešnice. Danes ima Hajdi uspešno otroško trgovino, ki jo vodi z enako strastjo, kot je nekoč prepevala pesem Naš kuža.

Hajdi Korošec Jazbinšek tudi pri 38 letih izžareva tisto otroško veselje, ki smo ga bili vajeni pri majhni Hajdi. Enako širok, iskren nasmeh, svetli in dolgi, rahlo skodrani lasje, le da je zdaj žena, mati dveh otrok in uspešna poslovna ženska.

Majhne Hajdi se spominja z največjim veseljem in še danes jo gane do solz, ko jo kaže svojima sinovoma Danteju in Evanu. Še vedno rada poje, a njeno občinstvo zdaj namesto tisoč otrok šteje dva. Enako veselje, kot ga je nekoč čutila pri nastopanju, danes čuti pri vodenju trgovine za otroke in mamice, za katero si želi, da bi postala najboljša otroška butična trgovina na svetu.

Hajdi v svoji otroški trgovini v središču Celja. Hajdi v svoji otroški trgovini v središču Celja. Foto: Vid Ponikvar

Vsa Slovenija vas v prvi vrsti še vedno pozna kot pevko Hajdi, ki je bila nekoč idol mladine in otrok. Kako zdaj gledate na svojo nekdanjo pevsko kariero, ko se ozrete nazaj?

Neverjetno, ampak ko se zdaj ozrem nazaj, gledam na malo Hajdi z velikim spoštovanjem, saj je bila pridna, delavna, ambiciozna in predana punčka. Rada je pela in to jo je iskreno veselilo, svoje delo je res opravljala s srcem, kar so ljudje in predvsem otroci tudi čutili. Še danes, ko kot mamica dveh fantkov zavrtim svoje pesmice, me včasih ta iskrenost v njih gane do solz. Rada se spominjam teh lepih, brezskrbnih trenutkov, ko smo vsi skupaj kot otroci prepevali te lepe pesmice, ki še vedno niso šle v pozabo. In to me resnično veseli.

Hajdi obožuje svoje delo, kot je nekoč oboževala petje. Hajdi obožuje svoje delo, kot je nekoč oboževala petje. Foto: Vid Ponikvar Kaj ste si takrat želeli zase? Ste sanjali o tem, da bi si zgradili pravo pevsko kariero ali ste vedeli in se zavedali, da je to pri nas zelo težko?

Kot otrok se sploh nisem zavedala, kaj se dogaja, vse je bila igra. Šele zdaj, ko se ozrem nazaj, lahko izjavim, da smo bili takrat res zvezde. Ampak takrat so bili drugačni časi, težko si prišel do pravih ljudi, avtorjev, izvajalcev, studia. Pri meni je šlo za srečen splet okoliščin, ki so mi na pot pripeljale prave ljudi. Seveda pa je bilo ključno moje veselje do petja in odra. V tem sem res uživala. Ko sem dopolnila 18 let, so založniki še vedno želeli malo Hajdi, ampak jaz sem v tem času zrasla, posledično pa so zrasle tudi moje ambicije v glasbi. Tukaj smo se z založniki razhajali in tako sem se odločila, da grem raje študirat, saj če nečesa ne počnem s srcem, potem tega raje sploh ne počnem.

Ali vas ljudje danes še vedno prepoznavajo na tak način?

Neverjetno, ampak še vedno kdo po mestu zažvižga pesmico Naš kuža, Petelinček, Oblečem si oblekico ali pa Tvoj pogled muči me. Tudi na ulici k meni velikokrat pristopijo mamice in me predstavijo svojim otrokom, češ: "To je pa Hajdi, ki poje Naš kuža." Zelo ganljivi so tudi obiski otrok v trgovinici. Dogaja se, da prinesejo s sabo kasetofon in naredijo pravi nastop, kot se spodobi (smeh, op. p.). Skratka, vesela sem, da po skoraj 30 letih moje pesmice še vedno živijo.

Kaj vam pomeni, ko vam še danes nekdo reče, da so mu vaše pesmi polepšale otroštvo?

Veliko, res zelo veliko. Vsi se radi spominjamo svojega otroštva, ki je bilo drugačno, kot ga imajo naši otroci dandanes. Bilo je bolj spontano, brezskrbno in nekako so nam pustili biti otroci. Danes se vse prehiteva, moj triletnik me uči, kako upravljati daljinec, in to se mi zdi na trenutke že nerealno. Vse bi dala, da bi lahko tudi moji otroci tekali bosi po travniku, se igrali na kozolcu ter jezili sosede s takšnimi in drugačnimi vragolijami.

Vse te pesmice so bile moje izpovedi, ki so nastale na podlagi večurnih pogovorov z Brendijem, ki je tudi avtor večine mojih pesmic. Njega je zanimalo vse in tako so nastale pesmi Naš kuža, saj so psi moja velika ljubezen, pa Petelinček kikirika - sosedov me še danes včasih zbudi - in Nisem važna. V šoli so mi rekli, da sem, pa resnično nisem bila, zato mi je napisal pesmico, da sem lahko povedala, kaj se mi dogaja. Vse te izpovedi so spomin na nekaj lepega, in ko jih slišim, se vrnem v tiste lepe čase. Veseli me, da še kdo čuti enako kot jaz.

Ali vaša sinova poznata pevko Hajdi? Ste jima povedali, kako priljubljeni ste bili nekoč vi in vaše pesmi?

Dante in Evan sta velika oboževalca Hajdi. Včasih je imamo doma že kar malo poln kufer (smeh, op. p.). Posrečena sta, ker ne moreta verjeti, da je mami na televiziji in še z njima, seveda pa imava oba z možem rada glasbo, tako da se pri nas ves čas pleše in poje. Rada poslušata, ko jima pojem, rada poslušata, ko jima govorim zgodbice o svojem otroštvu. Prav tako rada pogledata vse albume Hajdi, ki sta jih babica in dedek skrbno urejala ves ta čas.

Pravi, da še vedno poje vsak dan, a samo svojima otrokoma. Pravi, da še vedno poje vsak dan, a samo svojima otrokoma. Foto: Vid Ponikvar

Si še kdaj zaželite stopiti na oder?

Oder je kot droga in na neki način si zasvojen z njim. Ko se enkrat počutiš dobro na odru in premagaš tremo ter na njem dejansko uživaš, so to res nepopisni občutki. Sama se spomnim polnih dvoran in tudi več tisoč otrok, ki so znali vse moje pesmice na pamet. Teh trenutkov res ne pozabiš nikoli. Svojo kariero sem pustila z malo Hajdi in zdi se mi prav, da ostane tam, v lepem spominu. Ne bom zanikala, da me še včasih zamika, da bi kaj ušpičila, vendar je zdaj moj urnik tako natrpan, da že z vsemi obveznostmi težko shajam. Drugače pa vsak dan pojem svojima otrokoma (nasmeh, op. p.).

Kakšna je bila po mali Hajdi vaša karierna pot?

Pot me je iz glasbe odnesla v bančništvo. Ko sem prvič zanosila, mi je mož za rojstni dan podaril domeno Hajdi.si, ker je vedel, da si želim početi točno to, kar delam zdaj. Tako je iz dnevne sobice podjetje zraslo v trgovinico v samem središču Celja na 160 kvadratnih metrih. Smo distributerji za trenutno najbolj trendovske znamke na področju dodatkov in otroške opreme. Predvsem me navdihuje skandinavski stil, ki ga sama obožujem, to pa se čuti tudi v naši trgovini, ponudbi in izdelkih.

Delo spet opravljam z velikim veseljem in zelo vesela sem, da je Hajdi.si pred kratkim dobila sestrico, in sicer Hajdi.hr, s katero uspešno prodiramo na hrvaški trg. Hkrati se s spletno trgovino uveljavljamo tudi na svetovnem trgu, saj je naš jagodni izbor otroških izdelkov zanimiv tudi preostalim evropskim potrošnikom.

Hajdijina trgovina:

1 / 18
2 / 18
3 / 18
4 / 18
5 / 18
6 / 18
7 / 18
8 / 18
9 / 18
10 / 18
11 / 18
12 / 18
13 / 18
14 / 18
15 / 18
16 / 18
17 / 18
18 / 18

Vaš logotip je "od mamice za mamice". Ali to pomeni, da osebno preizkusite izdelke, ki jih prodajate?

Kot mamica dveh poskušam vse izdelke preizkusiti. Če upravičijo svojo praktičnost v kombinaciji s kakovostjo in ceno, ti izdelki dobijo mesto pri nas. Trenutno imamo na izbiro več kot 2.000 izdelkov in vseh seveda nisem mogla preizkusiti, saj gre za razširjeno ponudbo različnih modelov, barv itd. Vsekakor pa so vsi ti izdelki šli čez moje roke in dobili svoje mesto, ker so praktični in dizajnersko dovršeni.

Pravijo, da je posel z izdelki za otroke eden najdonosnejših. Bi se strinjali?

Marsikateri posel je lahko uspešen, če za njim stoji predana ekipa ljudi s pravim pristopom, dobrim svetovanjem, dobrimi izdelki in seveda dodelanim marketingom. Pomembna sta tudi odnos do strank in zaupanje, ki ga ustvariš z dobrim delom.

Včasih si zaželi, da bi takšna trgovina, kot jo ima zdaj, obstajala že v času male Hajdi, saj bi bili spomini veliko bolj vizualno dodelani in dovršeni, pravi v smehu. Včasih si zaželi, da bi takšna trgovina, kot jo ima zdaj, obstajala že v času male Hajdi, saj bi bili spomini veliko bolj vizualno dodelani in dovršeni, pravi v smehu. Foto: Vid Ponikvar

Kaj je najpomembnejše pri prodaji izdelkov za otroke?

Najpomembnejši so seveda varnost, kakovost, praktični vidik, trendovski dizajn in ne nazadnje tudi cena. Danes lahko že dojenčki izrazijo svoj stil, ne da bi spregovorili in starši potrebujemo izdelke, ki nam olajšajo življenje. Ravno zato, ker sem kot mamica pri prvem otroku večkrat kupovala nepotrebne stvari glede na svoje potrebe, mi je zelo pomembno, da se s stranko najprej pogovorimo. Tako vidimo, kakšne so želje in kaj pričakuje, ter na podlagi pogovora predstavimo, kaj bi bilo najprimerneje zanjo. Lahko bi rekla, da je individualen pristop zelo pomemben, saj tako stranki pravilno svetuješ in ji ponudiš tisto, kar želi in pričakuje.

Prav tako se mi zdi pomembno, da naša trgovinica ni samo še ena trgovina, ampak imamo urejen prostor za dojenje, previjanje, mikrovalovno pečico, v kateri lahko mamice pogrejejo hrano za dojenčka, igralni kotiček za malčke. Naša trgovinica ima tudi Unicefovo nalepko varne točke in k nam se lahko zatečejo otroci v težavah. Trudimo se, da strankam ponudimo nekaj več in da se obiskovalci res dobro počutijo pri nas. Pocrkljamo jih tudi s kavico.

Pri vaših izdelkih se čuti tudi modni pridih za mamice. Je tudi to razlog, da so izdelki tako priljubljeni?

Seveda. Včasih smo vsi nosili rumene Batine škornje in žametne hlače. Danes je moda dojenčkov že zelo razvita in dodelana, in ko pogledam svoje fotografije iz otroštva, si zaželim, da bi Hajdi.si obstajala že takrat, saj bi bili spomini veliko bolj vizualno dodelani in dovršeni (smeh, op. p.).

Hajdi si želi, da bi postali najboljša otroška butična trgovina na svetu. Hajdi si želi, da bi postali najboljša otroška butična trgovina na svetu. Foto: Vid Ponikvar

Hajdi ima veliko znanih strank in vse ne želijo biti razkrite, pravi. A ni skrivnost, da pri njej otroške pripomočke zelo radi poiščeta manekenka in nekdanja mis Iris Mulej ter znana srbska pevka Seka Aleksić. Njeni stranki sta tudi blogerja Jure Marolt (Ljubki nesmisel) in Bojana Ksela (Mrs.B.Rose).

"Navdihuje me to, da nas v trgovini včasih obiščejo tudi notranji oblikovalci, saj so navdušeni nad ambientom, ki smo ga ustvarili. Obiščejo nas tudi zgodovinarji, saj imamo v naši trgovini v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje razstavljene starinske kose. Tako poskušamo ohraniti tudi spoštovanje do zgodovine samega prostora, ki slovi kot najstarejša trgovina v Celju."

Kako je voditi spletno trgovino v Sloveniji? Slovenci smo dalj časa veljali za nezaupljive pri spletni prodaji.

Spletna trgovina in delovanje na spletu sta prava džungla in zame popolnoma novo področje, ki me je s svojim obsegom res navdušilo. Ko že mislim, da nekaj vem, se odpre novo področje in nato spet novo. Skratka, tukaj ni konca in vedno se lahko oz. se moraš učiti izpopolnjevati in brusiti, da postaneš in ostaneš dober. Slovenci smo zelo naklonjeni nakupom na spletu, saj gre za svetovni trend, ki počasi postaja del vsakdana. Temu trendu sledimo tudi mi.

"Stil je nekaj, kar imaš, tega ne moreš kupiti ali se naučiti." "Stil je nekaj, kar imaš, tega ne moreš kupiti ali se naučiti." Foto: Vid Ponikvar Kako vam pri uspehu pomagajo družbena omrežja? Se vam zdi, da je dandanes lažje voditi posel, ko je splet tako razširjen? Predvsem Instagram pri tem pride zelo prav ...

Brez tega danes ne gre. Kdor se tega ne zaveda, verjetno precej izgublja. Sama imam srečo, saj je moj mož sistemski administrator in mi lahko pomaga pri mojem delu. Lahko rečem, da sva popoln par, saj vsak s svojim znanjem prispevava v to podjetje. Odličen tandem nisva samo zasebno, ampak tudi poslovno. Instagram je danes res pravi hit in hkrati tudi brezplačen kanal, s katerim lahko s pravimi fotografijami in zgodbo dosežeš praktično ves svet.

Vrniva se k vaši pevski karieri, ki je bila na vrhuncu v času, ko še ni bilo interneta. Se vam zdi, da je bila to prednost ali slabost? Danes morajo namreč zaradi takšnih in drugačnih komentarjev pevci imeti precej tršo kožo. Po drugi strani je promocija večja in lažja. Kako gledate na to?

Včasih smo imeli klube oboževalcev in poštar je nosil eno torbo pisem samo zame, druga pa je bila za preostali del vasi (nasmeh, op. p.). Kar nekaj teh pisem imam shranjenih in morda bom nekoč, ko mi bo uspelo, prek družbenih omrežij našla te ljudi in z njimi delila delček otroštva.

Pri komentiranju pa gredo zadeve mnogokrat predaleč in trda koža je seveda nujna, drugače lahko takšne stvari ljudi res ugonobijo. Sama se nikoli nisem ozirala na govorice ali komentarje, saj takšne stvari ignoriram in raje porabim energijo za druge, pozitivne stvari. Po drugi strani pa je seveda preboj ravno zaradi teh kanalov lažji, vendar je veliko ljudi nepripravljenih in jih lahko slava ter njene slabosti hitro razočarajo. Kot povsod so tudi tukaj prednosti in slabosti, dejstvo pa je, da je digitalizacija tukaj in da se razvija s svetlobno hitrostjo.

Kako boste sinova učili uporabljati internet in omrežja?

Zavedam se, da bodo naši otroci imeli drugačno otroštvo, kot smo ga imeli mi. Vsekakor je za njihov razvoj vse, kar je povezano z računalniki, nujno, ker tehnologija napreduje in je potreben korak s časom. Sama sicer najraje vidim, da se igrata zunaj v blatu, in tovrstne aktivnosti tudi spodbujam, ne omejujem pa njunega zanimanja za računalnike in vsega, kar je povezano z njimi.

Njeni lasje so še vedno povsem naravni, nebarvani in lepo negovani. Tudi zahvaljujoč njeni mami. Njeni lasje so še vedno povsem naravni, nebarvani in lepo negovani. Tudi zahvaljujoč njeni mami. Foto: Vid Ponikvar

Kako je videti vaš vsakdan, odkar vodite trgovino? Je naporno?

Ne morem zanikati tega, da je pri dveh majhnih otrocih včasih težko usklajevati vse obveznosti, ampak če te delo veseli, tudi to nekako izpelješ. Oba otroka sta zdaj že v vrtcu, in če se ne spopadamo z virusi in bakterijami, lahko funkcioniram kot vsi zaposleni starši. Seveda je kronična utrujenost na dnevnem meniju, ampak to imamo mame nekako integrirano v osebnost. Sicer pa sem vesela, ker celotna ekipa sodelavcev diha z našim podjetjem. Vsi komaj čakamo, da se zjutraj vidimo in pogovorimo o tem, kako bomo delali čez dan, da bo čim več zadovoljnih strank in uporabnikov.

Kakšne cilje imate s Hajdi.si?

Letos sem zapisala svoj glavni cilj in upam, da ne bo zvenel preveč ambiciozno, ampak želimo postati najboljša otroška butična trgovinica na svetu.

"Sem čisto normalna delovna mama, ki si je zadala dva malčka drugega za drugim, tako da je zdaj pri nas nekoliko kaotično," pravi. "Sem čisto normalna delovna mama, ki si je zadala dva malčka drugega za drugim, tako da je zdaj pri nas nekoliko kaotično," pravi. Foto: Vid Ponikvar Na profilu na Instagramu lahko vidimo tudi vaše fotografije, s katerih vaši dolgi lasje kar sijejo. Kako skrbite zanje in za lepoto?

Moja mami je po poklicu frizerka in je ves čas vztrajala, da ne smem na svoje lase nanašati nobenih kemikalij. Tako je ostalo vse do zdaj. Še vedno sem naravna blondinka, lase pa umivam enkrat na teden. Sicer pa mi največ energije pobereta in povrneta moja mala sončka. Seveda svoj delček v mozaik prispeva tudi moj partner, s katerim se imava iskreno rada. Ves čas poskušava negovati svoj odnos v smislu spoštovanja, razumevanja in topline.

Kako bi opisali svoj osebni stil? Kakšni modni kosi so vam najbolj všeč?

Stil je nekaj, kar imaš, tega ne moreš kupiti ali se naučiti. Gre za metanje stvari skupaj, ki na prvi pogled nimajo nobene skupne točke, ampak na koncu noro dobro delujejo. Zelo rada mešam različne kose, tako tiste, ki jih narekujejo trendi, kot tiste, ki so že dalj časa v omari. Tako z lastnim čira čara iz kombinacije naredim nekaj unikatnega.

Se je vaš stil kaj spremenil, odkar ste mama?

Ne, popolnoma nič (nasmeh, op. p.). Še vedno lahko navlečem nase kavbojke izpred 20 let, dodam kakšno novo bluzico in grem, tako da je moja omara pravi časovni stroj.

Kaj radi počnete v prostem času, kako si polnite baterije in kako skrbite zase?

Trenutno prostega časa nimam, ko ga imam, pa ga izkoristim za spanje (smeh, op. p.). Sem čisto normalna delovna mama, ki si je zadala dva malčka drugega za drugim, tako da je pri nas zdaj nekoliko kaotično. Rada rečem, da smo že na oslu, za konja pa bo treba še malo počakati. Starejši Dante bo kmalu dopolnil tri leta, mlajši Evan pa je star leto in pol. Ko tekaš za obema, je to odlična kardio vadba in tako trenutno skrbim za svojo linijo (smeh, op. p.). Baterije pa so vedno napol prazne ali napol polne.

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 325
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin