Dan D: Analogno kreativno "kozlanje"

Novomeška zasedba Dan D turnejo Tiho zaključuje na glasen, predvsem pa veličasten način. Koncerta v centru urbane kulture sta popolnoma razprodana, kotičke dvoran, klubov ter soban so po nekem nepisanem pravilu napolnili na vseh 17. koncertih omenjene turneje. Glasbeno popotovanje, kjer inštrumentalne vajeti prevzamejo kuhinjski ter pralni pripomočki, med tolkali se bahajo prazne steklenice cvička, v rokah glasbenikov pa blestijo eksotična glasbila, dokazuje, da drugačnost ne odbija, inovativnost pa prerodi, manj je vse prevečkrat več, kreativnost se izkrca na obali pogumnih, ponošene cunje smrdijo, ustaljene tirnice bolijo. Sveža glasbena pripoved se rodi spontano na podstrešju Tomislava Jovanovića Tokaca. Kljub neznanemu terenu stare mačke preleva prvinski občutek, da zadeva "štima", saj bodo pripovedovali povsem novo zgodbo, popolnoma drugačno od vsega, kar so počeli do zdaj. Zgodi se osebnostna rast, ustvarjalna terapija skupino prerodi, končni izdelek zveni sveže in glasbeno poteši ljudi, ki so zadevi pripravljeni prisluhnili.

Koncert v katedrali Kina Šiška se prične nekaj po deseti uri zvečer, dvorana je v sedečem smislu nabito polna, ozračje preveva intima ter pričakovanje, oder obkrožajo minimalistične žarnice. Prihod zasedbe pospremi iskren aplavz, glasbeniki se priklonijo, zasedejo svoja mesta, vajeti pripovedovanja prevzame glasba. Uvodna melodija je v rokah uspešnice Google me, nadomesti jo ekstravagantna ptica San San, prvi del pa zaključi noviteta Rekli so. V nadaljevanju na oder prikoraka še šesti član zasedbe, odštekani radijec Jure Longyka. Slednji prevzame povezovalno vlogo, med glasbenimi bloki se zgradi pristno kramljanje. Člani zasedbe občinstvu zaupajo, da so se za preobrat odločili zato, ker jim gre dobro: "Takrat si bend lahko privošči stvari, ki niso potrebne. Omenjeni projekt je bil na začetku zaznamovan za samomorilskega, sami pa smo si mislili: 'Če lahko zakoplješ globlje, zakaj bi se zadovoljil s površino'." Dvorano ponovno napolni glasba, na vrsti so skladbe Plešeš, Pozitivne misli ter Kriza. Prav slednja stvaritev razkrije, da je skupina v koraku s časom, počivanje na lažnih političnih lovorikah jim ne diši, zato se bodo na glasbeni način udeležili tudi sobotnih protestov. Odziv publike na komad je veličasten, slišati je vzklike odobravanja ter iskrenega upanja.

Ribežen, angklung ter steklenice cvička Med inštrumenti, s katerimi zasedba povsem brezhibno ter samozavestno ustvarja prevetren glasbeni izraz, kraljuje predvsem ribežen, ogromno pozornosti prevzame eksotični angklung, stvaritev iz bambusovih cevk pritjenih na bambusovo ogrodje, zanemarljiva ni niti kratka tolkalna vloga steklenic cvička. Basist Nikola Sekulović pove, da se pri igranju ni potrebno ukvarjali z razglašenostjo inštrumentov, saj niti niso uglašeni. Sledi starejša uspešnica Polna luna, ki se utaplja v bleščečih zvokih ribežna, steklenic ter ukulel, skladba Moj problem se predstavi v country preobleki, pesem Kamen prelevajo zvoki angklunga, glasbeni blok sklene pomenljiva svežina komada Kozlam. "Glasbeno preoblačenje je na skupino delovalo terapevtsko. Šnops se je na vajah spremenil v vino, vino pa kaj kmalu v bevando. Postali smo homogeni, ponovno smo si postlali ljubezensko gnezdo," pove Tokac. Pri preigravanju Vode se zasedbi na odru pridružijo belokranjski tamburaši Carnem Cord, Love song prebodejo zapeljivi zvoki saksofona, uspešnico Čas zaceli izredna predigra izpod prstov basista Nikole. Sledi noviteta z delovnim naslovom Mandoline cry, zasedba se zagovori in pove, da so za prvi inštrument poprijeli že zelo zgodaj, v času fantkovega odraščanja.

"Vaša glasba je notni zapis naših življenj" Sklepni del nastopa je bil v rokah vprašanj in pohval publike, ki so jih zapisali na list papirja. Vsesplošno odobravaje požanje predvsem pesniški zapis občutkov poslušalca: "Vaša glasba je notni zapis naših življenj." Sledijo skladbe Tiho, Jutranja, Tvoje je vse ter Daj mi daj. Tokac šaljivo zaključi: "Jebi se rad vsem še enkrat zahvalu", skupina zapusti oder, glasno topotanje in vzkliki jih prikličejo nazaj, zaigrajo Počasi, iskreno se priklonijo in dokončno odidejo. Obrazi občinstva razkrivajo glasbeno potešenost, dobri dve uri trajajoče glasbeno sproščanje je doseglo svoj namen. Dan D so zapustili varni in dolgočasni vsakdan ter posejali upanje za boljši jutri.