Energetika 2.0
Zeleni prehod
Sreda, 22. 7. 2026, 6.03
2 tedna, 4 dni
Primer gospodinjstva z letno porabo 13.000 kWh
Račun za elektriko z 2.446 evrov na 359 evrov na leto? Primer slovenske hiše pokaže, kako
Sončna elektrarna, baterijski hranilnik, nova omrežnina, samooskrba, netiranje ... V zadnjih letih se je v domači energetiki nabralo toliko novih izrazov, da se marsikateri lastnik hiše težko znajde med vsemi informacijami. Ob tem se pojavlja vedno več vprašanj: Ali se investicija v sončno elektrarno še splača? Kakšno vlogo ima baterijski hranilnik? In predvsem, kolikšen prihranek lahko v resnici pričakujemo? Namesto splošnih odgovorov si poglejmo konkreten primer gospodinjstva iz osrednje Slovenije z letno porabo 13 tisoč kilovatnih ur električne energije in toplotno črpalko. Gre za porabo, primerljivo s številnimi sodobnimi družinskimi hišami, kjer elektrika ni namenjena le gospodinjskim aparatom, temveč tudi ogrevanju doma. Izračun pokaže, da se lahko ob ustrezno načrtovanem sistemu letni strošek elektrike zniža z 2.459 evrov na le 308 evrov, investicija pa se povrne v manj kot petih letih.
Koliko je gospodinjstvo plačevalo pred investicijo?
Ko govorimo o sončnih elektrarnah in baterijskih hranilnikih, se največ pozornosti običajno namenja proizvodnji električne energije. Pri izračunu dejanskih prihrankov pa vedno izhajamo iz obstoječega stanja, torej koliko elektrike gospodinjstvo porabi in koliko za to vsako leto plača.
V našem primeru gre za družinsko hišo v osrednji Sloveniji z letno porabo 13 tisoč kilovatnih ur električne energije. Pred investicijo v sončno elektrarno in baterijski hranilnik je skupni letni strošek elektrike znašal 2.459 evrov. Ta znesek ne vključuje le stroška dobavljene električne energije, temveč tudi omrežnino, obračunsko moč in druge prispevke, ki skupaj predstavljajo pomemben del končnega računa.
Ob tem velja poudariti še eno pomembno dejstvo. Po popolni uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine bi se letni strošek tega gospodinjstva brez kakršnihkoli sprememb povečal na približno 2.513 evre. Razlika sicer ni velika, vendar jasno kaže smer razvoja energetskega sistema: vedno pomembnejše postaja ne le, koliko elektrike porabimo, temveč tudi kdaj in s kakšno močjo jo uporabljamo.
Znani so tudi že časovni bloki za leto 2027, ki pa uvajajo spremembo. Ta bo najverjetneje posegla tudi v cenovne postavke, za katere se posledično pričakuje, da se bodo vprihodnosti še zvišale. Cene za 2027 trenutno še niso znane. Prihajajoče spremembe lahko preverite tukaj.
Prav zato danes sončna elektrarna sama po sebi pogosto ni več dovolj za doseganje največjih prihrankov. Vedno večjo vlogo prevzemajo rešitve, ki poleg proizvodnje električne energije omogočajo tudi aktivno upravljanje porabe in zmanjševanje stroškov omrežnine.
PROSIM ZA IZRAČUN INVESTICIJE IN PRIHRANKA.
Kakšen sistem je bil predviden?
V obravnavanem primeru je bila za hišo glede na letno porabo predvidena sončna elektrarna z močjo 12 kWp, ki v razmerah osrednje Slovenije letno proizvede približno 12.960 kWh električne energije. To pomeni, da lahko skoraj v celoti pokrije letne potrebe gospodinjstva po električni energiji.
Pomemben del sistema predstavlja tudi baterijski hranilnik s kapaciteto 23 kWh. Njegova naloga ni zgolj shranjevanje presežkov sončne energije za večerno in nočno porabo, temveč tudi zmanjševanje konic porabe, ki vplivajo na višino omrežnine.
Hiter pregled sistema
Sončna elektrarna: 12 kWp
Letna proizvodnja: 12.960 kWh
Baterijski hranilnik: 23 kWh
Soglasje za oddajo v omrežje: 12 kW
Če bi sončna elektrarna delovala brez hranilnika, bi velik del energije proizvedla ravno takrat, ko nikogar ni doma oziroma ko je poraba najmanjša. Hranilnik omogoča, da se ta energija shrani in porabi kasneje, ko jo gospodinjstvo dejansko potrebuje. S tem se povečuje delež lastne porabe in zmanjšuje potreba po nakupu elektrike iz omrežja.
Sončna elektrarna, baterijski hranilnik in pametno upravljanje energije SG Connect tako danes tvorijo enoten sistem, katerega cilj ni le proizvodnja elektrike, temveč tudi čim večji finančni prihranek.
ŽELIM PREVERITI KOLIKO BI PRIHRANILO GOSPODINJSTVO S HRANILNIKOM.
Kam gre vsa proizvedena elektrika?
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da bo sončna elektrarna proizvedla točno toliko elektrike, kot jo gospodinjstvo porabi, zato elektrike iz omrežja ne bo več treba kupovati. V praksi je slika precej bolj zapletena.
Čeprav sončna elektrarna na letni ravni proizvede skoraj toliko energije, kot jo gospodinjstvo porabi, se proizvodnja in poraba časovno ne ujemata. Sončna elektrarna največ energije proizvede spomladi in poleti ter predvsem sredi dneva, medtem ko je poraba največja zvečer in v zimskih mesecih.
Zato del proizvedene energije gospodinjstvo porabi neposredno, del shrani v baterijski hranilnik, del pa odda v omrežje. Kadar lastne energije ni dovolj, elektriko še vedno prevzame iz omrežja.
Letni pretok energije v sistemu
Proizvodnja sončne elektrarne: 12.960 kWh
Neposredna lastna poraba: 7.496 kWh
Oddaja v omrežje: 5.456 kWh
Prevzem iz omrežja: 5.504 kWh
Na prvi pogled se morda zdi nenavadno, da gospodinjstvo v omrežje odda več kot 5 tisoč kWh elektrike, hkrati pa skoraj enako količino tudi prevzame. Vendar je to povsem običajno, saj se proizvodnja sončne elektrarne in potrebe gospodinjstva skozi leto ne ujemajo. Kljub temu gospodinjstvo neposredno porabi približno 58 odstotkov vse proizvedene energije, kar pomembno vpliva na končni letni strošek.
Kako baterijski hranilnik zmanjša stroške nove omrežnine?
Ko govorimo o baterijskih hranilnikih, večina najprej pomisli na shranjevanje sončne energije za večerno porabo. To je pomembna funkcija, vendar postaja v času novega omrežninskega sistema vse pomembnejša še ena naloga: zmanjševanje konic porabe oziroma t. i. peak shaving.
Nova omrežnina namreč ni več odvisna zgolj od količine porabljene elektrike, temveč tudi od tega, kako visoke moči gospodinjstvo dosega v posameznih časovnih blokih. Višje kot so konice porabe, višji je strošek obračunske moči.
Prav tukaj lahko baterijski hranilnik naredi veliko razliko. Ko v gospodinjstvu hkrati deluje več večjih porabnikov, na primer toplotna črpalka, indukcijska plošča, polnilnica električnega vozila ali drugi energetsko zahtevnejši porabniki, del potrebne energije zagotovi hranilnik. Tako se zmanjša obremenitev omrežja in posledično tudi obračunska moč.
V analiziranem primeru je gospodinjstvo pred investicijo v vseh časovnih blokih dosegalo obračunsko moč 9 kW. Po vgradnji sistema s hranilnikom se je ta znižala v najdražjih blokih na 3,4 kW, kar predstavlja zakonsko najnižjo možno obračunsko moč za takšen priključek.
V konkretnem primeru se prihranki pojavijo v večini časovnih blokov, dodatno pa gospodinjstvo po investiciji ne plačuje več prispevka SPTE/OVE, kar skupni letni strošek še dodatno zniža.
Klasična samooskrba ali Nova doba samooskrbe?
Mnogi investitorji pri načrtovanju sončne elektrarne primerjajo predvsem ceno opreme. V resnici pa lahko na končni rezultat pomembno vpliva tudi način obračuna električne energije in upravljanje proizvedenih viškov.
To lepo pokaže tudi naš primer.
Če bi enako gospodinjstvo uporabljalo klasični model samooskrbe, bi po investiciji letni strošek elektrike znašal približno 701 evrov. Letni prihranek bi bil 1.745 evrov, investicija pa bi se povrnila v manj kot šestih letih.
Pri modelu Nova doba samooskrbe, kjer v podjetju NGEN svojim odjemalcem omogočajo letno netiranje oddane in prejete energije iz omrežja, pa so številke bistveno drugačne. To pomeni, da se energija, ki jo gospodinjstvo odda v omrežje v obdobjih presežne proizvodnje, kasneje upošteva pri pokrivanju porabe, ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj elektrike.
Največja razlika nastane zaradi učinkovitejšega izkoriščanja proizvedene energije in ugodnejšega načina obračuna elektrike. V predstavljenem primeru gospodinjstvo znotraj letne kvote brezplačno netira 4.608 kWh električne energije, zato mora dodatno plačati le manjši del prevzete energije iz omrežja.
Rezultat je zelo konkreten: letni strošek elektrike pade na zgolj 308 evrov, kar pomeni več kot 2.087 evrov prihranka na leto v primerjavi z obdobjem pred investicijo.
PREVERITE KAJ SE VAM BOLJ SPLAČA: KLASIČNA SAMOOSKRBA ALI NOVA DOBA SAMOOSKRBE.
Kdaj se investicija povrne?
Ko lastniki hiš razmišljajo o sončni elektrarni in baterijskem hranilniku, jih običajno najprej zanima višina investicije. Še pomembnejše vprašanje pa je, kako hitro se vložek povrne in kakšen finančni učinek sistem prinese na dolgi rok.
V obravnavanem primeru skupna vrednost investicije znaša 18.000 evrov. Ker je investitor upravičen do subvencije v višini 8.100 evrov, se dejanski vložek zmanjša na 9.900 evrov.
Ob letnem prihranku 2.151 evrov to pomeni, da se investicija povrne v približno 4,7 leta. Po tem obdobju sistem še naprej ustvarja prihranke, ki ostanejo lastniku objekta.
Pri izračunu dolgoročne donosnosti je upoštevana tudi postopna degradacija sončne elektrarne, ki je ocenjena na približno en odstotek letno. Kljub temu skupni finančni učinek ostaja zelo pozitiven.
Prihodnost samooskrbe ni le v proizvodnji elektrike
Sončna elektrarna proizvaja energijo, baterijski hranilnik jo shrani za čas, ko jo potrebujemo, pametno upravljanje pa skrbi za učinkovito uporabo vseh razpoložljivih virov energije in zmanjševanje stroškov omrežnine.
Čeprav je vsak objekt drugačen in univerzalne rešitve ne obstajajo, predstavljeni primer jasno pokaže, da danes največjih prihrankov ne prinaša posamezna naprava, temveč dobro zasnovan energetski sistem. Prav povezava sončne elektrarne, hranilnika energije in naprednega upravljanja je v predstavljenem primeru omogočila znižanje letnega stroška elektrike z 2.459 na 308 evrov, kar najbolje pokaže, kako se koncept samooskrbe spreminja iz energetske v finančno odločitev.
Stopite v stik z NGEN:
Telefon: +386(0) 4581 20 20
E-naslov: info@ngen.si
NGEN, d. o. o., Moste 101, 4274 Žirovnica, Slovenija
Izkoristite sofinanciranje NGEN: 3.275 evrov z DDV
Druge pomembne povezave:
NGEN GMAX – KOMERCIALNI IN INDUSTRIJSKI SISTEMI
OBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE NGEN
-
Dobava in odkup električne energije: elektrika@ngentrading.si
Aplikacija SG Connect je dostopna v različicah za iOS in Android.
O skupini NGEN
Skupina NGEN je vertikalno integrirano energetsko-tehnološko podjetje s sedežem v Sloveniji, ki deluje v 12 državah. S povezovanjem lastne programske in strojne opreme za velike hranilnike ter pametne domače energetske sisteme NGEN zagotavlja digitalno infrastrukturo za stabilno, podnebno nevtralno elektroenergetsko omrežje. Podjetje upravlja več kot 200 MWh hranilnih zmogljivosti, v razvoju pa ima več kot 2 GWh evropskih projektov. Več informacij: www.ngen-group.eu.
