Sestrična: Elvis se kljub svarilom ni ustavil in potem je bilo prepozno #video #intervju

Gospa Donna, ko ste bili majhni, ste sprva preživljali poletja na posestvu Graceland, kasneje, pri 17 letih, ko je vaš oče začel delati za Elvisa, pa ste zaživeli skupaj na ranču v Misisipiju, ki ga je kupil Elvis. Kako je bilo odraščati ob njem?

Bilo je zelo zabavno. Sicer je bil zaradi dela pogosto zdoma, a ko je le uspel, je prišel nazaj domov. Ob njem je bil vedno kaos, a zabaven kaos. Vedno se je veliko dogajalo, ko je bil doma, in vedno je hotel imeti družino in prijatelje blizu. Takrat, ko je bil doma z nami, je bil le Elvis, ni bil Elvis Presley.

Kakšen je bil kot oseba? Svet, ki ga je oboževal, ga je poznal kot velikega šovmana z odrov, a kakšen je bil stran od kamer in odrskih luči?

Bil je zares neverjetna oseba. Ljubeč, sočuten, skrben moški, ki je rad osrečeval druge.

Na primer, ko je izvedel, da moj oče obožuje pesem "From a Jack to a King", je Elvis v hiši sedel za klavir, odprl vsa okna in pesem zaigral na ves glas, da jo je lahko moj oče, ki je ravno urejal okolico hiše, slišal.

Bil pa je tudi velik šaljivec in zabavljač, rad je koga potegnil za nos, rad se je zabaval.

Trendi Elvisova sestrična: Ljudem po svetu je segel do srca #video #foto

Kateri je vaš najljubši spomin nanj?

Veliko lepih spominov imam, a najlepši je tisti, ko je mojega takrat trimesečnega sina, ki sem ga poimenovala po njem, dvignil v naročje in mu rekel: "Ko boš dopolnil 18 let, me poišči, in priskrbel ti bom službo." Ta spomin povem vedno kot najljubšega, ko me kdo povpraša o njem, ker zares kaže, kakšne miselnosti je bil.

Tako zelo je bil ganjen, da sem sina poimenovala po njem, da so se mu orosile oči, poleg tega je že takrat hotel poskrbeti zanj, vedno je pač hotel imeti družino in prijatelje blizu.

Foto: Ana Kovač Si je bil torej blizu z vami in vašimi starši?

Da, sploh z mojo mamo sta imela posebno vez, zares jo je imel rad. Mama je bila pridigarka in z Elvisom sta se pogosto pogovarjala o Svetem pismu. Kupil ji je tudi posestvo in ji pomagal, da je na njem postavila cerkev, kupil ji je avto, da je lahko vernike obiskovala na domu in v domovih za ostarele – pa čeprav nam je večer prej že podaril čisto nov avto.

Verjetno tudi poznate slavni zlati pianino? No, prav tega je Elvis podaril moji mami za v njeno cerkev. A je bil prevelik, zato ga je mama zamenjala za manjši, povsem običajen klavir. Prej ga je seveda vprašala za dovoljenje, pa ji je odvrnil: "Teta, ta klavir sem podaril tebi, naredi z njim, kar želiš." In zdaj je ta slavni klavir v Hard Rock Cafeju v Tampi na Floridi.

Torej je bil Elvis zelo velikodušen in po zgodbi sodeč mu ni bilo kaj dosti mar za denar?

Elvisu je denar predstavljal le sredstvo, s katerim je lahko naredil kaj lepega za druge. Kajti resnično si je želel ljudem okrog sebe uresničiti njihove sanje. 

Ko je na primer izvedel, da moj oče še nikoli ni letel z letalom, je nemudoma uredil polet do Severne Karoline pod pretvezo, da mora nujno prevzeti neki del za kosilnico …

Kaj pa je še sam rad počel poleg glasbe?

Rad je jezdil, rad je hodil v kino … Skratka, rad se je zabaval. Ko se je odločil iti v kino, je zakupil kar vso kino dvorano in smo šli vsi z njim. Oboževal je tudi Havaje, tja je vedno hodil, da si je odpočil.

Ves svet ga je oboževal, bil je zares velika zvezda. Se je takrat, na vrhuncu svoje slave, zavedal tega? Kako se je soočal z vso to pozornostjo in slavo?

Vedel je, da ga imajo ljudje radi, a mislim, da sam sebe nikoli ni imel za zvezdo. Sebe je vedno videl zgolj kot glasbenika, ki zabava množice. Pa čeprav je bil največji glasbenik, kar jih je kdaj živelo. Preprosto užival je v tem, kar je počel. Res rad je bil na odru, to svojo energijo je rad delil z občinstvom, vedno pa je tudi sprejemal in čutil ljubezen svojih oboževalcev in to jim je želel vračati.

Niti enkrat samkrat ga nisem videla, da bi se vedel kot zvezda, kot da je več kot drugi, cenil je delo prav vsakega v svoji ekipi. Vsak v timu je imel svojo zadolžitev in delo prav vsakega posameznika je bilo pomembno, ne glede na to, kaj je počel. In ljudje nikoli niso delali zanj, ampak so delali z njim, to je bila njegova filozofija. In zanj je bilo zelo pomembno, da to ljudje tudi vedo.

Kaj torej mislite, da je bila tista ključna lastnost, tisti X-faktor, kot pravimo, zaradi katerega so ga ljudje po vsem svetu tako zelo oboževali in nemudoma vzeli za svojega? Navsezadnje še danes, dolga leta po njegovi smrti, množice obožujejo tako njega kot njegovo glasbo.

Mislim, da predvsem dejstvo, da je bil povsem preprost, običajen moški, ki pa ga je Bog blagoslovil s tem, da je počel izredne stvari. Resda je bil izjemen glasbenik, a bil je še bolj izjemen človek.

Rad je imel ljudi, mar mu je bilo za druge, vedno je rad pomagal. In vsi so vedeli, da ima rad Boga, da je veren človek, nikoli ni tega skrival oziroma se tega sramoval. Služil je svoji državi kot vsak običajen moški. Lahko bi naredil drugače, a ni. Hotel je biti običajen vojak. Poleg vsega tega pa je oboževal svojo družino.

Trendi Slovenska zasedba, ki tesno sodeluje z glasbeniki legendarnega Elvisa Presleyja #intervju #video

In ljudje so se z vsem tem zlahka povezali. Mislim, da so ga ljudje imeli tako zelo radi prav zato, ker se je zavzemal za temeljne družinske vrednote. Dotaknil se je njihovih src, njihovih duš. In ko se nekoga tako globoko dotakneš, si vedno z njimi.

Ljudje so svoje otroke in vnuke vzgajali ob Elvisu, ker je bil nekdo, ki jim je dajal zgled. Lahko je bil vzornik komurkoli. In še dandanes je mnogim za vzor.

Foto: Getty Images

Zadnja leta pred smrtjo so bila zanj še posebej težka. Imel je ogromno turnej oziroma koncertov, ločil se je od Priscille, imel je vedno več zdravstvenih težav. Je kdaj govoril z vami, družinskimi člani, o tem?

Doma ni nikoli govoril o poslu, dela ni nosil domov. Včasih je le potarnal, da je utrujen, a to je bilo vse. Vedno je želel nekako ločevati svoje zasebno življenje od javnega, od kariere. Na odru je bil Elvis Presley, doma pa je hotel biti samo Elvis.

Res je imel v času pred smrtjo vedno več fizičnih težav. Spomnim se, da mu je moja mama le nekaj tednov pred zaključkom turneje rekla, da mora upočasniti, ostati doma oziroma oditi v bolnišnico. Pa ji je le odvrnil: "Teta, ne morem. Če ostanem doma, če ne grem na koncerte, bo z mano vse v redu, a kup drugih ljudi bo tudi ostalo doma, brez dela. Ti ljudje imajo družine, za katere morajo poskrbeti. Če torej jaz ne delam, tudi oni ne delajo." Tako da vidite, spet je mislil na druge in ne nase. Tako veliko srce je imel, da je ogromno razdajal drugim in le malo zadržal zase.

Verjetno se trenutka, ko ste prejeli tragično novico, da je Elvis preminil, še vedno spominjate …

Res je, spomnim se, kot bi se zgodilo včeraj. Bila sem doma z mojima takrat še majhnima otrokoma, ko sem prejela klic moje mame, ki je bila zelo razburjena. Rekla mi je le: "Moli za Elvisa." Vprašala sem jo, kaj se dogaja, kaj je narobe, a mi je le ponovila: "Le moli za Elvisa," nato pa prekinila.

In res sem skupaj z mojima sinovoma pokleknila v dnevni sobi in molili smo zanj. Nato pa sem čez dvajset minut prejela mamin klic, ki je sporočal, da je bilo prepozno.

Trendi Pol milijona evrov za klavir, ki ga je Elvis kupil svoji mami

Je vaša družina lahko sploh v miru žalovala za njim, glede na to, da je za njim hkrati žaloval tudi ves svet?

Njegova smrt je pustila veliko praznino v naši družini. Težko je bilo, ko si šel v trgovino po hrano, pa je bil njegov obraz povsod, na vsaki reviji. O njem so poročale tudi vse televizije. Vsekakor je to otežilo žalovanje.

A ni pripadal le nam, pripadal je vsemu svetu. In naša družina se je zavedala, kako močno so ga imeli radi po vsem svetu ter da ves svet tudi žaluje za njim. Kajti na neki način je bil Elvis del prav vsake družine, ne le naše, ker je tako globoko ganil ljudi.

Foto: Ana Kovač

Kako je za vas toliko let kasneje še vedno govoriti o njem, obujati spomine nanj?

Še vedno rada govorim o njem, pa ne le o njem, tudi o ljudeh, ki so ga vzgojili v človeka, kot je bil. Torej o njegovem očetu, moji mami, najini babici … Kajti najina družina je zaslužna za to, da je Elvis bil moški, kakršen je bil, saj ga je tako vzgojila.

In to, da sem trenutno z njegovimi glasbeniki na turneji po Evropi ter nastopam z njimi, je zame velika čast. Saj je po Evropi želel nastopati tudi Elvis, pa mu ni uspelo, in zdaj na neki način to počnemo v njegovem imenu. Poleg tega je res neverjeten občutek stati na odru s takšnimi legendami, kot so zasedba The Imperials in The Holladay Sisters, pa Glenn D. Hardin, Paul Leim, Dennis Jale, je res neverjetno.

Na tej evropski turneji pojete tokrat spremljevalne vokale, je tako?

Da, res je. To je zame nekaj povsem novega, a je res zabavno. Na odru se imamo odlično, občinstvo je krasno. Dennis Jale je odličen pevec, ima odlično povezavo z občinstvom. In vsi drugi veliki glasbeniki, ki so nastopali tudi z Elvisom, so odlični. Legende. To, da lahko tudi sama stojim z njimi na odru, je izpolnitev sanj.

Foto: Getty Images Imate morda pesem, ki vam je od vseh Elvisovih skladb najljubša?

Oh, vse so mi tako zelo pri srcu. A če bi morala izbrati eno samo, bi to verjetno bila How Great Thou Art. Ker ko jo je zapel, je res napolnil vsak najmanjši kotiček stadiona. Bilo je res neverjetno.

Sicer pa je njegova glasba tako ali tako brezčasna, ljudje jo še danes radi poslušajo …

Tako je. Nekatere skladbe so čustvene, a spet druge hitre, poskočne, te dvignejo in spodbudijo, da zaplešeš. Elvis je dobil vzdevek Elvis the Pelvis (v prevodu: Elvis medenica, op. a.), ker je tako migal, medtem ko je pel. Nikoli ni hotel biti vulgaren, a preprosto res je čutil glasbo, da je moral zamigati, ko je zapel. In tudi tebe prime, da zamigaš, ko jo slišiš.

Njegovo občinstvo pa je še danes precej veliko in tudi raznoliko, je res?

Absolutno.

Že takrat je rušil rasne, starostne, ekonomske, verske meje. Ni bilo pomembno, ali si bil bogat ali reven, ni bila pomembna barva tvoje kože ali to, katere veroizpovedi si, Elvis je preprosto s svojo glasbo povezal vse.

Prišli so na njegov koncert, stali z ramo ob rami, preprosto zaradi ljubezni do tega človeka, zaradi njegove glasbe in občutkov, ki jih je vzbujal v ljudeh. Bil je napolnjen z lučjo in ljubeznijo in to je delil z vsemi.

Si je vaša družina kdaj mislila, da bo tako velika zvezda? Da bo še toliko let po smrti oboževan? Da bo brezčasna legenda?

Glede na to, kako izreden človek je bil in kako se je znal na prav poseben način dotakniti ljudi, ni presenečenje. Kot nekdo, ki ga je poznal, odraščal ob njem, živel z njim, lahko to povsem razumem.

Avtomoto Najboljši avtomobili Elvisa Presleya: legendarna zapuščina kralja rokenrola