Saša Lendero po težki ločitvi: Odprta sem za novo ljubezen

Kdo je Saša Lendero?

Avgusta letos bo praznovala 50. rojstni dan. Foto: osebni arhiv Saše Lendero Devetinštiridesetletna slovenska pevka zabavne glasbe in televizijska voditeljica. Rodila se je v Ljubljani očetu Frenku in mami Zali, ta je leta 2019 umrla po težki bolezni.

Obiskovala je Gimnazijo Poljane, študij pa je končala leta 1999 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po poklicu je diplomirana sociologinja.

Lani je praznovala 25-letnico kariere, začela jo je leta 1997 s pesmijo Skupaj midva.

Skupaj z Miho Hercogom in Sabino Hribernik je tudi solastnica podjetja Lendero, katerega del je glasbeno-produkcijska agencija Lendero&Co. Kot televizijsko voditeljico jo poznamo iz resničnostnih oddaj Ljubezen na seniku (2011), Ljubezen na deželi (2013), Kmetija: Nov začetek (2014 in 2015) in The Biggest Loser Slovenija (2019).

Z dolgoletnim partnerjem Miho Hercogom, s katerim sta se razšla pred kratkim, ima trinajstletno hčerko Ario. Z Miho sta bila skupaj več kot 20 let, leta 2019 sta se zaročila, dve leti pozneje poročila, v začetku letošnjega leta pa sta naznanila, da se razhajata.

Z njo smo se med drugim pogovarjali o občutkih po ločitvi, prihajajočem 50. rojstnem dnevu, 25-letnici glasbene kariere, ki jo je zaznamovala lansko leto, novi pesmi in pritisku glasbenega trga na videz slovenskih glasbenikov.

V začetku avgusta boste praznovali 50. rojstni dan, kar vam zagotovo ni videti. Kako se ob tem počutite? Je 50 let za vas velika življenjska prelomnica?

Najprej, hvala lepa! Že celo kariero nastopam na 50-letnicah, na katere ljudje gledajo kot na velike prelomnice. Tam nekje po 45. letu se je počasi začela približevati moja okrogla obletnica, pa vendar nanjo še vedno nisem gledala kot na nekaj pomembnega. V luči dogodkov, ki so se dogajali zadnji dve leti, pa zame to absolutno bo prelomnica. V vsakem pogledu pravzaprav. Prvih 50 let dejansko končuje svojo zgodbo. V preteklosti sem bila prepričana, da se bo bistvena in glavna zgodba mojega življenja nekako nadaljevala, pa se je izkazalo, da se ne bo. In zato svoj rojstni dan, ki prihaja, doživljam kot črto med enim velikim delom svojega življenja in drugim, ki sledi. Po težkem obdobju sem zdaj končno v fazi, ko se tega drugega dela zelo veselim. Čutim, da mi prinaša veliko lepega, tako da se svoje 50-letnice po dolgem času resnično veselim. Iskreno!

Kako boste obeležili to obletnico? Ali pripravljate kakšen poseben dogodek ali pesem?

Ne vem. Vem samo to, da jo želim praznovati z ljudmi, ki so blizu mojega srca. Dolgo časa sem govorila, da nočem imeti nobene zabave, da tega sploh ne bom praznovala, zdaj pa mi vedno večkrat prihaja na misel polno idej, kako bi to lahko zapeljala. In vem, da bo tako, da si bom za vedno zapomnila.

Imate še vedno dovolj energije za nastope?

O, ja! (smeh, op. p.) Ne vem, kaj se je zgodilo, ampak trenutno pokam od energije. Spet nimam težav nastopati ob 1. uri zjutraj in se domov voziti ob 5. uri zjutraj. Zdi se mi, da vse ponovno doživljam z nekega igrivega in radostnega vidika. Ko se vozim v avtu, ne glede na to, koliko je ura, si navijem glasbo, ampak res na maksimum, in pojem ter uživam. Res se počutim ... živo!

Pa v avtu poslušate svojo glasbo?

Včasih tudi, ampak načeloma ne (smeh, op. p.). Razen, ko se vozim na nastop, ko se opevam. Takrat se včasih opevam na konkretne pesmi, še se namreč najde kakšna situacija, ko vem, da bom mogla peti kakšno pesem, ki je že dolgo nisem, in se moram spomniti, kako gre (smeh, op. p.). Tako da ja, v bistvu uživam. V zadnjih mesecih sem se naučila uživati v vsakem trenutku, ki ga izkoristim za to, da se imam dobro.

Saša Lendero je lani praznovala 25-letnico kariere, ki jo je začela leta 1997 s pesmijo Skupaj midva. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Če se ne motim, ste v lanskem letu praznovali 25-letnico glasbene kariere. Te obletnice niste izpostavljali in tudi niste pripravili kakšnega posebnega koncerta. Lahko v letošnjem letu pričakujemo kaj takšnega ali pa mogoče ob 30-letnici?

Lansko leto res nisem bila v dobri koži, tako da sem naredila, vsaj tako se mi zdi, res samo tisto, kar je bilo nujno potrebno. Za kaj več mi je pa zmanjkalo energije. V tem trenutku imam pa toliko odprtih projektov in idej, da si pravzaprav ne upam napovedovati ničesar novega, saj ne vem, kdaj bodo prišli na vrsto. Zdaj, ko imam takšen dvig energije in se spet počutim kot jaz, se mi zdi, da bi naredila kar vse. Vse bi zdaj in vse bi naenkrat, pa vem, da to ne gre in da je treba iti korak za korakom. Moram in želim se posvetiti svoji novi pesmi Ta noč je naša, ki je pravkar izšla, tako da bo vse preostalo moralo malce počakati.

Imajo ti mejniki za vas kakšen poseben pomen?

Potreba po mejnikih je v človekovi naravi. V vseh starih družbah so imeli iniciacije, ki so pomenile prehod iz enega obdobja v drugega in so obeleževale določeno stopnjo posameznikove zrelosti. In iz tega stališča se mi zdi, da nam v sodobni družbi teh mejnikov malce manjka. Čeprav nisem človek, ki bi prelomne točke posebno rad praznoval, se vedno znova malce prisilim in potem mi je res dobro. In mi ostane v spominu. To je tako, kot da hodiš po stopnicah in prideš na neki podest. Te podeste potrebujemo, da se malce razgledamo, da naredimo obračun s samim sabo, s svojim življenjem, s svojim doživljanjem sebe in drugih. Tako da ja, zdi se mi, da mi mejniki pomenijo vedno več.

Trendi Saša Lendero predstavlja prvo pesem po ločitvi: Obračun s preteklostjo še sledi

Pred kratkim ste izdali novo pesem Ta noč je naša. Kaj je sporočilo pesmi?

Sporočilo pesmi ni "ta noč je naša", ampak "ta trenutek je naš". Tega sem se naučila v času, ko mi je bilo težko. Življenje sestavljajo trenutki. Vsak izgubljeni trenutek za nami ostane za vedno in nikoli več ga ne moremo dobiti nazaj. Res sem se začela veseliti drobnih fragmentov dneva, ko sem se spet začela počutiti živo, veselo, radostno in celo. Ko so se ti trenutki začeli vračati, so se mi zdeli tako dragoceni, da sem jih dejansko zaznala in jih poskušala zadržati. In počasi je začelo delovati. Na začetku so zelo hitro ušli, zdaj pa se tako počutim večino časa.

Pravzaprav gre za prvo pesem po ločitvi, o kateri se precej govori. Ste pesem napisali že pred naznanitvijo ali po njej?

Pesem sva napisala še skupaj z Miho, pred kar nekaj časa. Miha je naredil melodijo, aranžma in odlično produkcijo, jaz pa sem napisala besedilo. In prav res sem pesem izbrala z namenom, saj mi je dajala energijo. Takoj ko sem jo prvič slišala, sem čutila, da mi jo daje. Ko je pesem nastajala, se mi je zdelo, da še nisem v trenutku, ko bi lahko delala čustveni obračun sama s sabo. Hotela sem se samo počutiti živo. In ta pesem mi je dala ta občutek. Pesem je napitnica življenju. Ko sva z Miho prenehala skrivati, da nisva več skupaj, sem dobila ogromno število pisem in sporočil ljudi, ki gredo čez zelo podobne izkušnje. Res sem hvaležna vsem, po drugi strani pa iz njihovih zgodb veje veliko žalosti, življenjskega razočaranja in občutkov izdaje.

S to pesmijo in svojo energijo sem hotela sporočiti in sporočam, da stvari v resnici nehajo boleti. Vsako obdobje v življenju ima rok trajanja. Lahko je to tudi do konca življenja, ampak vseeno ima rok trajanja. In kljub temu, da nas stvari včasih res presenetijo, in so dosti krajše, kot smo si želeli in predstavljali, ljudje v tistem trenutku mislimo, da nikoli več ne bomo srečni ali izpolnjeni. Da nikoli več v duši ne bomo začutili tega miru. Rada bi povedala, da to ni res. Srce ima neverjetno zmožnost, da se vedno znova zaceli in pozdravi. Prepričana sem tudi, da lahko ljudje, ki so bili vsaj enkrat v življenju sposobni ljubiti iskreno in brez meja, ljubijo znova. Ta misel me je vodila čez trenutke, ko mi je bilo hudo. Po drugi strani pa tudi misel, da se vse zgodi z namenom. Sprva res ne moreš razumeti, in se zdiš sam sebi bedak, ko si to dopoveduješ. To sem si govorila res vsak dan, dokler ni prišel dan, ko sem dejansko razumela in čutila, da je to, kar se je zgodilo, prav in ima svoj smisel.

Ste torej odprti za novo ljubezen?

Absolutno. Zame je ljubezen bistvena stvar, ki ima veliko oblik in načinov, da se izrazi. Mislim, da je prva ljubezen ljubezen do sebe, kar ne pomeni egocentričnosti ali egoizma, ampak da se poznaš, da imaš dovolj poguma, da se soočiš sam s sabo, s svojimi napakami, željami in bolečinami in da se sprejmeš. To po navadi zahteva zelo veliko poguma. Še več poguma pa zahteva, da nekoga ljubiš. Zame so ljudje, ki znajo imeti resnično radi, najbolj pogumni. Ker imeti nekoga rad, pomeni, da si ranljiv in da si lahko neskončno prizadet in zlomljen. Ampak jaz drugačne vrste ljubezni ne poznam. Zaradi izkušnje, ki je za mano, se to ne bo spremenilo. Zame je ljubezen vse ali nič.

Lenderovo poznamo tudi kot televizijsko voditeljico resničnostnih šovov. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Če prav razumem, ste bili v tem obdobju ločitve sama sebi v največjo oporo. Vam je še kdo pomagal pri tem?

Nisem bila samo sama sebi v oporo. Imela sem tako čudovito mrežo ljudi, ki jih imam rada, da sem – ne samo hvaležna – ampak prav blagoslovljena. Pomagali so mi ožja in širša družina ter prijatelji, za katere ne vem, ali so še kje na svetu boljši. Oni so bili moja mreža vsakokrat, ko sem padala. Vsak dan znova in vsak dan tisočkrat, so me ujeli ljubeče in varno. Ne znam si predstavljati, kako bi šla čez to obdobje, če ne bi bilo njih, predvsem pa moje Arie (hčerke).

Pravijo, da se v odnosih ne smemo potrebovati, ampak jih ustvarjamo zato, da je svet lepši. Sploh v ljubezenskem odnosu bi moralo biti tako. Kljub temu da vse to vem in teorijo zelo dobro obvladam, sem to svojo mrežo res potrebovala. Nikoli ne bom pozabila, kako so mi pomagali. 

Kot ste povedali, je pri nastanku pesmi Ta noč je naša sodeloval tudi Miha. Bosta sodelovala tudi v prihodnje?

Na to vprašanje težko odgovorim, saj življenje preseneča. Najverjetneje v prihodnosti mnogo manj, kljub temu da sva do zdaj zelo dobro in rada poslovno sodelovala. Ni šlo samo za to, da sva skupaj delala, ker sva tudi skupaj živela, ampak sva se na tem področju zares dobro dopolnjevala. Na žalost stvari vplivajo druga na drugo in moj pogled na prihodnost se je moral prilagoditi tudi temu.

Vesela sem, da sva aktualno pesem še naredila skupaj. Kljub temu da sva šla čez težko obdobje, se mi zdi, da sva to super izpeljala. Tudi od Mihe sem med snemanjem čutila, da želi narediti najboljše, da se je res potrudil in si želel, da pesem uspe. To cenim in tudi jaz mislim, da je prav, da se pomembne življenjske zgodbe ne bi sklenile z jezo ali zamero. Konec koncev smo v življenja drug drugega poslani zato, da si nekaj prinesemo. Znak, da smo si v življenju predali, kar smo si morali, je verjetno to, da gre nenadoma nekaj močno narobe in se razidemo.

Konec 23-letne zveze, ki je predstavljala skoraj polovico mojega življenja, zagotovo ne more biti drugačen kot boleč. Lahko je kulturen, spoštljiv in na pravi način, ne more pa biti brez bolečine.

Je bilo pri nastajanju pesmi težko sodelovati z njim oziroma biti v njegovi bližini?

To je mešanica občutkov, ki jih težko definiraš. Zdi se mi, da sva bila oba nekako ponosna sama nase in drug na drugega in da sva to izpeljala na način, na kakršnega sva.

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Saša Lendero (@sasa_lendero)

Kako pa komentirate, da je Miha kot sveži ločenec eden od komentatorjev oddaje Poroka na prvi pogled? Ste bili ob naznanitvi te novice presenečeni?

Ne, nisem bila presenečena. Miha me je poklical, mi povedal, da je dobil ponudbo za televizijsko delo in da se odloča, ter me vprašal, kaj si jaz mislim o tem. Povedala sem mu, da je bil v oddaji Zvezde pod masko, v kateri sva delala skupaj, odličen in da bi bilo škoda, da tega svojega talenta ne bi izrazil in razvil v še večji meri. Zelo sem vesela zanj, saj se mi zdi, da je dober na mnogih področjih. Ko sva bila še skupaj, sem ga sicer večkrat poskušala spodbujati, da tudi širši javnosti pokaže malce več svojih talentov, ampak mogoče takrat zanj ni bil pravi čas. Vsak ima svojo časovnico. Tako da sem zdaj iskreno vesela zanj.

V tem, da komentira oddajo te vrste, ne vidim ničesar napačnega. V redu bi se mi zdelo, karkoli bi komentiral. Konec koncev, ne glede na to, da se je najina zveza zdaj zaključila, se mi vseeno zdi, da ti 23 let skupnega življenja da veliko vpogleda v to, kaj skupno življenje je. Z Miho sem imelo veliko zelo lepih let, kar pomeni, da oba veva, kako je, kadar je vse prav.

Kako pa je s pritiskom slovenskega glasbenega trga na videz? Je ta prisoten?

Je prisoten (smeh, op. p.). Ko si mlad, ga seveda ne čutiš v takšni meri. Potem pa se ga z leti vsaj malo zaveš.

Tako ni samo v Sloveniji, ampak gre za globalni kult lepote in mladosti, ki je žal povezan tudi z vedno bolj instantnim in površnim dojemanjem  – tako ljudi, kot tudi dogodkov in odnosov. Zanimivo pa je, da obstajajo tudi področja, ki manj slavijo mladost. Recimo nemški glasbeni trg, na katerem sva z Miho delala kar veliko časa. Tam tega skoraj nisem zaznala. Ko ima nekdo velik hit in ga ljudje sprejmejo za svojega, zanje postane brezčasna legenda. Tudi ko je star 80 let, če ne more priti na oder, ga pa prinesejo (smeh, op. p.) in ga še vedno doživljajo na enak način.

Z leti se človek neizbežno fizično spreminja. Ne more biti drugače. Včasih se pošalim o tem, da imajo ljudje navado, da od neke točke dalje ne rečejo več samo, da si videti dobro, ampak da si videti dobro za svoja leta (smeh, op. p.).

Skratka, trenutno se v svoji koži počutim odlično in tega pritiska ne čutim toliko. Ko pa človek energetsko ni najbolje, takrat pa težo teh sprememb zelo občuti. In če si na očeh javnosti, ta naravni proces zorenja doživljaš malce težje. Sploh zaradi tega, ker zna biti javnost zelo neposredna in kritična. Verjetno si mislijo, da bi se morali vsi medijsko izpostavljeni ljudje starati na nenaraven način. Včasih imam tak občutek.

Kako pa skrbite za svoje telo, da ste videti tako dobro? V čem je skrivnost?

Nič kaj dosti ne skrbim (smeh, op. p.). Zdaj sicer – mislim, da drugič v življenju – hodim na telovadbo, ker si želim ohraniti mišični tonus, ki ga imam. Sicer res nisem športni tip (smeh, op. p.). Takrat, ko je res nujno, recimo pred snemanjem videospotov, za nekaj tednov obiščem tretmaje Linea Snella. Zdaj pa dokaj pridno hodim na telovadbo pilates na napravah reformer, saj imam že skoraj celo življenje težave s hrbtenico. V trenutku, ko sem imela občutek, da imam na ramenih cel svet, se mi je zdelo, da se mi je hrbtenica kar sesedla sama vase (smeh, op. p.). Zato sem morala premagati lenobo in malo pomigati.

Drugače pa nimam nobenih prehranjevalnih navad ali ritualov. Razen mogoče tega, da si obraz umivam z mrzlo vodo, ker mi to ustreza in ne zato, ker bi imelo kakršenkoli učinek. Ko imam možnost, grem s psičko in Ario v gozd. Se mi pa zdi, da se na človeku izraža predvsem to, kdo si in kako doživljaš svet. Če ga doživljaš kot niz krivic in slabih dogodkov, se grenke črte začnejo risati na osebi. Moja babica je vedno rekla dve stvari: "Saši, po 45. letu se boš morala odločiti, ali boš imela telo ali obraz. Drugo pa je, da ti Bog z rojstvom da obraz, z leti pa si ga sam narediš z mislimi in čustvi."

Pravi, da za svojo postavo ne skrbi "nič kaj dosti" in se v svoji koži trenutno počuti odlično. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Kako pa gledate na mlade slovenske glasbenike? Jih je v Sloveniji po vašem mnenju dovolj?

Mislim, da imamo zelo veliko perspektivnih glasbenikov. Vem pa tudi, da je zdaj zelo težek čas za začetek, za dosego dovolj velike medijske in radijske prepoznavnosti. Dejstvo je, da je slovenske glasbe v radijskem etru izjemno malo. Pravzaprav vseh žanrov. Sama to najbolj doživljam na področju zabavne glasbe, se pravi nekega zabavnega popa. Verjetno pa je podobno v vseh žanrih. Ko sem se vračala z dela v tujini in videla, kako tam občudujejo, cenijo in res z vsem srcem sprejemajo svojo glasbo, me je to vsakokrat malo razžalostilo, ko sem primerjala s stanjem doma. Vseeno pa v zadnjem času čutim spremembo in kako se spet začenja prebujati to, da imamo radi svoje in vse, kar je slovensko. To me res veseli.

Kaj pa recimo Joker Out in njihova pesem za Evrovizijo? Kako bi jo ocenili kot glasbenica?

Imajo svoj prepoznavni podpis, svoj stil in absolutno energijo, ki lahko osvaja množice. Tako da jim samo držim pesti in srčno upam, da bodo tako zasijali tudi na evrovizijskem odru in da ne bodo imeli občutka, da nastopajo za dosego nekega mesta, ker je to veliko breme. Če lahko to izključiš in nastopaš samo z ljubeznijo, veseljem in energijo, takrat se pesem drugače dotakne ljudi, ki poslušajo.

Tudi pri sebi namreč vidim, s kakšno razliko v energiji sem hodila nastopat takrat, ko se mi je zdelo, da je to postala moja rutina, torej, da moram, da je to moja služba, in pa zdaj, ko imam spet občutek, da grem na nastop z veseljem in da v glavi ne ocenjujem vsakega svojega tona in giba. Glasba je pretok energij, in če jih blokiraš s kakršnimikoli pričakovanji, predvsem pa s strahom, tremo ali razmišljanjem, nočejo steči na pravi način.

Vam bolj ustreza petje balad ali bolj poskočnih pesmi?

Obožujem balade in najraje bi pela same balade.  Ampak se mi zdi, da me širša publika sprejema bolj kot glasbenico, ki prinaša veselje, radost in zabavo. Ko pridem na nastop, vidim, da si ljudje tega od mene želijo. Vsakokrat znova moram sama v sebi zatreti željo po tem, da izdam balado, in to zdaj uspešno zatiram že nekaj časa (smeh, op. p.). Tako da se vsekakor veselim ene od prihodnjih pesmi, ki bo prava balada, ki bo osebnoizpovedna, kjer se bom lahko razpela in pela na način, ki ga imam najraje. Ker pa ne pojem samo zase, ampak tudi za vse tiste, ki me poslušajo, se poskušam prilagoditi tudi njihovim željam.

Kakšne pesmi lahko pričakujemo v prihodnje? Boste navdih črpali iz svojih občutkov po ločitvi?

Ker besedila pišem sama, je nemogoče, da bi se temu povsem izognila, tudi, če bi želela. V vsaki pesmi – tudi če je veseljaška – je delček mene. Včasih se povsem nenamerno izmuzne v pesem kakšno razmišljanje, spomin ali izkušnja. Besede so sicer samo besede, glasba pa je čustvo.

"Konec 23-letne zveze, ki je predstavljala skoraj polovico mojega življenja, zagotovo ne more biti drugačen kot boleč. Lahko je kulturen, spoštljiv in na pravi način, ne more pa biti brez bolečine," je pojasnila. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Vaše življenje je zaznamovala tudi izguba mame leta 2019. Kako ste se spopadli s tem? Kaj vam je mama pomenila v življenju?

Težko sem se spopadala z njeno izgubo in boleznijo, ki je trajala dve leti in pol. Mami je bila vgrajena vame, v vsako mojo misel, v celo moje življenje, saj sta bila med nama neomajno zaupanje in bližina. Vse, kar je doživljala, sem doživela ne samo z njo, ampak v sebi. Strah in bolečina sta bila prisotna od diagnoze dalje, slovo od nje pa je bilo še mnogo težje. Žalovanje je dolg in težek proces, ki se najbrž nikoli čisto ne konča.

Po mamini smrti sem se počutila življenjsko utrujeno in brez moči. In v tem času, moram priznati, sem izgubila 70 odstotkov kreativnosti, ustvarjalnosti in radosti. Za dolgo časa sem izgubila en del sebe. In mogoče sem se tudi zaradi tega težje spoprijemala še s to drugo izgubo (ločitvijo), saj se mi zdi, da se po izgubi mame še nisem dobro pozdravila in zacelila. Ampak včasih te življenje hoče postaviti pred več težkih izkušenj, eno za drugo. V zadnjih petih letih se je zgodilo še nekaj drugih stvari, ki so me zaznamovale. V nekem trenutku resnično misliš, da ne boš zmogel. Ampak ljudje zmoremo dosti več, kot si mislimo. Vem pa, da mnogi ljudje doživljajo dosti hujše stvari. In tega sem se zavedala ves čas, ko mi je bilo težko. Včasih sem se spraševala, kako se ljudje spoprijemajo s temi izgubami. Razvila sem dodatno spoštovanje do soljudi, ker dejansko ne vemo, kakšno je zakulisje zgodb ljudi, s katerimi se srečujemo, pa vseeno delujejo in najdejo moč ter veselje za naprej. Ker sem se tega začela bolj zavedati, ljudi še bolj spoštujem in jih imam še bolj rada.

Kaj si kot glasbenica v Sloveniji želite doseči? Kakšne so vaše sanje? Mogoče napolniti Stožice?

O tem nisem nikoli premišljevala, iskreno. Pravzaprav nimam nobenih velikih želja v zvezi s tem, saj svojo kariero dojemam kot izjemno, polno in izpolnjeno, in mislim, da sem dosegla vse, kar sem si želela. Dosegla sem ljudi in to je največ! Moje pesmi so pele in jih pojejo vse generacije – v trenutkih, ko jim je bilo težko in v trenutkih, ko jim je bilo lepo. Želim si samo, da bi se poslušalcev dotaknilo še veliko mojih pesmi. Dejansko svoje poslanstvo dojemam v tem, da lepšam trenutke.

Kako pa je s prepoznavnostjo? Vam je všeč, če vas na ulicah ustavljajo? Se to pogosto dogaja?

Zelo različno na različnih koncih Slovenije. Vsekakor me ljudje prepoznajo. Sem takšen človek, da nikoli ne gledam v tla, ko gre nekdo mimo. Skoraj vedno se spogledam in nasmehnem, oni pa se vedno nasmehnejo nazaj. Z ljudmi imam lepe izkušnje. Tiste, ki niso dobre, so tako redke, da se zdaj ne morem spomniti nobene. So pa srečanja zanimiva in zelo raznolika. V nekaterih regijah so ljudje bolj zadržani, recimo malo pokukajo izza kakšne police ali mize in mislijo, da se morajo pretvarjati, da te niso spoznali, da ne bi posegali v zasebni čas in prostor. V drugih regijah mahajo, pritečejo, objamejo, se želijo slikati in ti kaj lepega povedo. Meni je oboje lepo in v redu. Nikoli me ni obremenjevalo to, da je nekdo prišel do mene in nikoli mi ni bilo odveč.

Imate kakšno zanimivo ali bizarno izkušnjo z oboževalcem, ki vam bo za vedno ostala v spominu?

Zgodb se v 25 letih nabere ogromno. Največji vtis name naredi, kako odprti so ljudje s svojim življenjem. Morda je tako tudi zato, ker tudi mene doživljajo kot odprto. Ljudje mi pišejo svoje življenjske zgodbe, tako iskreno, ranljivo, odprto in spodbudno hkrati, da me vsakokrat znova gane, se me dotakne in mi pogreje srce. Konec koncev bi lahko človek rekel, da smo tujci, ki si odpiramo srce, po drugi strani pa čutim, da so med ljudmi neke povezave in da se stik med nami vedno vzpostavi v pravem trenutku in na pravi način.

Pravi, da svoje poslanstvo dojema v tem, da lepša trenutke. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Kako pa se spoprijemate z negativnimi komentarji? Jih berete?

Kadar ne gre za nobene konstruktivne kritike, ampak le za zlobne opazke, sem se jih nekako naučila prezreti. Zavedam se, da zlobne stvari pišejo samo nesrečni in nezadovoljni ljudje. Zadovoljni in izpolnjeni ljudje nimajo popolnoma nobene potrebe, da bi v svojem življenju kogarkoli prizadeli na noben način. Trudim se, da nikoli ne obsojam. Kdo ve, kaj se človeku dogaja in kakšno življenje ima za sabo, kakšno življenje ima v tem trenutku, zato da je zdaj jezen, zagrenjen, da čuti, da se mu dogaja krivica. Tukaj gre za psihološki moment niveliranja. V trenutku, ko se počutiš slabo, se ne moreš povzdigniti na drug način, kot da nekoga drugega razžališ, ponižaš, užališ in ga s tem postaviš na nižje mesto, sebe pa višje. Ta psihologija niveliranja je tako zelo preprosta in zelo logična, da me tovrstni komentarji niti malo ne prizadenejo.

So vas že kdaj povabili, da bi nastopili za kakšno politično stranko?

Že zelo velikokrat (smeh, op. p.). Kot plačan glasbenik, ki tja pride samo za svoj nastop, sem seveda že nastopila, saj je to moja služba. Nikoli pa se še ni zgodilo, da bi kakšni izmed političnih opcij z nastopom ali besedami izrekla podporo, kljub temu da so bila povabila podkrepljena z različnimi obljubami (smeh, op. p.). Izhajam iz tega, da politične usmeritve zame ni. Jaz je nimam. Vedno sem usmerjena samo v to, kar v srcu čutim, da je prav oziroma narobe. Moj pogled na svet se tako včasih tepe z eno, včasih z drugo opcijo. Zato občasno doživim negativne odzive z obeh strani. Pravzaprav bi težko rekla, da je bila ena stran manjkrat jezna name kot druga (smeh, op. p.).

Na tem mestu moram omeniti svojega očeta. Moj oči je skupek ljubezni in podpore ter zelo moralno pokončen človek, ki mi je vedno govoril: "Saši, vedno govori samo svojo resnico. Če bo to pomenilo, da ti bo prineslo težave in ne boš več mogla delati tega, kar delaš in kar rada delaš, je tvoja resnica bolj pomembna. Boš delala pa nekaj drugega." V mojem življenju ni bilo nikoli trenutka, ko bi mi starša rekla, da nečesa ne smem reči ali naj bom bolj previdna. Učila pa sta me, da ne grem ravno z glavo skozi zid, predvsem pa, da stvari povem na način, ki je primeren, vendar s svojo resnico. Več pomeni to, da pospravljaš po domovih in veš, kdo si, kot da želiš za vsako ceno javno ohraniti lep obraz in si tiho takrat, ko se ti zdi, da bi moral spregovoriti.

Kje nastopate v prihodnje? Kje vas lahko ujamemo?

Trenutno največ nastopam za podjetja in kot gostja na večjih presenečenjih. Vendar so to nastopi, ki niso odprtega tipa. Najbližji nastop odprtega tipa bo 25. marca v klubu La Siesta, kjer bom morala v sebi prebuditi ponočnjaka, kar sicer nisem (smeh, op. p.). Ob tem mi je vedno smešno, da sem bila celo srednjo šolo, ko so vsi žurirali do onemoglosti, le enkrat v diskoteki (smeh, op. p.), in še to takrat, ko so moje prijateljice in moja družba že obupovali nad mano in ko so moji starši rekli, da je z mano nekaj narobe (smeh, op. p.), in da me prosita, naj grem že ven (smeh, op. p.). Tako kot pravim, življenje se včasih poigra in vse izravna. Če takrat nisem hodila ven, pa zdaj hodim ponočevat (smeh, op. p.). Tako da se že veselim!

"Nikoli se še ni zgodilo, da bi kakšni izmed političnih opcij z nastopom ali besedami izrekla podporo, kljub temu da so bila povabila podkrepljena z različnimi obljubami (smeh, op. p.)," je poudarila. Foto: osebni arhiv Saše Lendero

Trendi Konec ljubezni: oglasil se je tudi Miha Hercog #video

Trendi Znane Slovenke ob dnevu žensk: Ženske smo carice!